kočevsko-ribniško

Slovenci, dvignimo glave, izobesimo zastave!

23.6.2017 | 14:10 | M. L.-S.

V kulturnem programu so nastopili tudi otroci Vrtca Kočevje - enote Ostržek. (Foto: M. L.-S)

Župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - V športni dvorani v Kočevju je včeraj zvečer potekala osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti. Prireditev z naslovom Slovenci, dvignimo glave, izobesimo zastave!, sta pripravila občina Kočevje in društvo Moris, slavnostni govornik pa je bil kočevski župan Vladimir Prebilič.

Prebilič je poudari, da je dan državnosti čas, da se zamislimo o lastni državi, o njenem razvoju, njenih vzponih in padcih, predvsem pa o tem, kakšno vlogo sami predstavljamo v njej, kaj smo sami naredili, da bi bilo kaj drugače in najpomembnejše, kakšno vizijo imamo in kako jo bomo udejanili pri oblikovanju še boljše, uspešnejše in svetlejše prihodnosti. Po opisu kdo in kaj je država, v katerem je poudaril, da mora država svojim prebivalcem nuditi možnost vzpostavitve doma, torej tiste temeljne celice družbe, kjer se počutimo dobro vsi, je dejal, da so država državljani in obratno. »Zato je le prav, da se poleg nalog in obveznosti države do državljanov, vprašamo tudi o nalogah državljanov do države,« je dejal in dodal, da je skoraj nemogoče zaobiti citat Johna F. Kennedy-ja iz njegovega govora, ko je pozval državljane k premisleku o tem, kaj lahko oni storijo za državo, in prenehajo spraševati o tem, kaj lahko država stori zanje. S tem je, kot je dejal, ameriški predsednik seveda mislil predvsem na prevzemanje odgovornosti, ki se, kot je dejal, meri in izraža v dveh temeljnih kategorijah: najprej je to aktivno državljanstvo, sledi pa odkrit in pošten odnos državljank in državljanov do države na način finančnega prispevanja.

Glede aktivnega državljanstva je dejal, da gre za prevzemanje odgovornosti pri organiziranju in vodenju države, ki jo sicer zagotavlja aktivna in pasivna volilna pravila, kar pomeni, da ni dovolj zgolj kritična drža v obliki nenehnega pritoževanja nad politiko in politiki, temveč da bo potrebno aktivno kaj spremeniti. Glede finančnega prispevanja pa je dejal, da plačevanje davkov in dajatev državi omogoča vzdrževanje obsežnih družbenih sistemov in s tem sobivanje državljank in sodržavljanov. »Brezmejna kreativnost pri goljufanju države pomeni najprej nespoštovanje pravil, ki smo si jih sami postavili, potem siromašenje drugih in končno, onemogočanje normalnega življenja samemu sebi,« je dejal. Misel je sklenil z besedami: »Le kako naj bo šolstvo dostopno za vse, pa zdravstvo in varno staranje, če krademo samemu sebi?!«

Pod tretjo kategorijo, kot je dejal, je izpostavil še spoštovanje pravil, norm in vrednot, ki jih posebej določa država. »V kolikor tega ne udejanjamo, potem se začne posegati v pravice in svobodo drugega, kar pa vodi v brezpravno stanje, kjer ima več pravic in privilegijev tisti, ki je močnejši in ki si lahko s silo to tudi zagotavlja. Takšne razmere pa niso okolje, kjer si lahko večina ustvari dom, se počuti dobro in je ustvarjalna,« je dejal. Poudari je, da takšne države nimajo prihodnosti in slej kot prej razpadejo.

»Država je lahko uspešna, kreativna in napredna toliko, kolikor to želijo njeni prebivalci. In uspeh teh je pogojen s pozitivno samopodobo, zdravim ponosom, prepričanostjo v uspeh, visoko motiviranostjo, rahlo predrznostjo in predvsem marljivostjo in potrpežljivostjo do drugih,« je dejal in dodal, da lahko vse te vrline strnemo v domoljubje, ki se izraža na različne načine: s spoštovanje do lastnega jezika, kulture, poznavanja zgodovine in spoštovanja simbolov, med katerimi, kot je dejal, posebno mesto zavzema zastava.

»Narodi so od vekomaj imeli spoštljiv odnos do zastav. Njihova simbolna vrednost je neprimerljiva in večna,« je dejal in dodal, da so se pod zastavami bojevali različni rodovi, umirali zanje, jih branili in z njimi zmagovali. »Naš odnos do zastave je ultimativen odnos najprej do države, nato do naroda in vseh nas,« je dejal. Zato se mu, kot je dejal, kar samo postavlja vprašanje, zakaj Slovenke in Slovenci gojimo tako bizaren odnos do najbolj temeljnega lastnega simbola ter posledično do nas samih. Sprehod po bližnji okolici v času dneva državnost bo razkril, kot je dejal, da Slovenke in Slovenci preprosto ne izobešamo zastave. »Če pa jo kdo le izobesi, ga sosed ali kdo drug pospremi s komentarjem: Glej ga nacionalista!« je dejal.

Poudaril je, da je izobesiti in spoštovati zastavo temeljna vrlina prav vsake sodobne demokracije. Zastave ob praznikih plapolajo, kot je dejal, v vseh skandinavskih državah, Kanadi, Franciji, Avstraliji, Ameriki in drugod, razlog za to pa je, ker imajo svojo državo iskreno radi, jo spoštujejo in so zanjo pripravljeni tudi kaj narediti – vse to pa jasno in nedvoumno izrazijo prav z izobešanjem zastave. V občini Kočevje so zato, kot je dejal, ker natanko tako mislijo, na hribu nad Kočevjem izobesili zastavo. »Res ni popolna, ima napake in slabe strani, vendar je naša in je edina. In je prav takšna, kot smo mi, saj je zrcalo naših dejanj, našega razmišljanja in nas nasploh,« je dejal o Sloveniji in dodal, naj jih pogled na zastavo na Mestnem vrhu sleherni dan opomni, da delo ni končano in da se morajo truditi biti boljši do svoje države in sodržavljanov.

V kulturnem programu na prireditvi  so nastopili: zborček vrtca Ostržek, pevski zbor OŠ Ljubo Šercer, vokalna zasedba OŠ Stara Cerkev, mladinski pevski zbor OŠ Zbora odposlancev, otroški pevski zbor Škratki OŠ ob Rinži, QL BanD OŠ Fara, Oto Pestner in pesnik Tone Kuntner.

‹ nazaj