Romula ali Ribnica ali kaj nam pove rimsko steklo

27.6.2017 | 09:40

Romula ali Ribnica ali kaj nam pove rimsko steklo

Brežice - Gradnja avtocest s sabo ne prinaša le večkrat povečanega prometa, hrupa in onesnaženja, ampak z arheološkimi izkopavanji, ki so nujen spremljevalec vsake večje gradnje v naših krajih, tudi novo znanje in spoznanja o življenju naših prednikov. Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem ima to srečo ali pa nesrečo, da leži tam, kjer so tako v prazgodovini in antiki kot tudi danes potekale pomembne prometne povezave, kjer ne poteka le meja med Kranjsko in Štajersko, ampak so pred tem tam potekale meje tudi že v davni preteklosti.

Prav tam je bila v rimskem času carinska postaja Romula, ki so jo arheologi skupaj z bogatimi najdbami iz rimskega obdobja našli že ob gradnji nekdanje avtoceste Bratstva in enotnosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja, znova pa ob naslednjih velikih zavarovalnih arheoloških izkopavanjih pred začetkom gradnje sedanje avtoceste, ko je arheolog Danilo Breščak na robu najdenega rimskega vojaškega krožnika našel napis Romula, ki se je ponovil tudi še na svinčeni ploščici, ki je služila kot neke vrste etiketa z osnovnimi podatki na bali tkanine, poslane na barvanje.

Uroš Bavec

Uroš Bavec

Sinoči so v brežiškem Posavskem muzeju odprli razstavo Romula - Odsevi rimskega stekla, na kateri predstavljajo najzanimivejši del izjemno bogate zbirke najdb z omenjenega območja od v petdesetih letih v grobu najdenega zlatega nakita pa do odlično ohranjene steklovine.

Kot trdi soavtor razstave Uroš Bavec iz novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, obseg teh raziskovalnih in zavarovalnih izkopavanj tako po metodi kot tudi po obsegu krepko presega vse arheološke raziskave na Dolenjskem od začetka pred skoraj dvesto leti pa do danes. V letih od 2002 do 2006 je bilo raziskanih več kot 234 hektarjev večinoma poljskih površin, od česar četrtina pripada najdišču Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem, pri čemer je bil odkrit tako potek šest metrov široke glavne rimske ceste med Emono in Siscio (današnjima Ljubljano in Siskom), kot tudi izkopano celotno zahodno grobišče ter zahodni rob tamkajšnje rimske naselbine.

Irena Lazar

Irena Lazar

Bogato stekleno gradivo je obdelala strokovnjakinja za steklo arheologinja Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, nekdanja sodelavka Posavskega muzeja, ki je tudi avtorica razstave. Lazarjeva ugotavlja, da je tako po količini kot tudi po številu oblik  izredno pestro in raznoliko stekleno gradivo, najdeno v Ribnici, prihajalo tja z vseh strani rimskega imperija, najdeni stekleni predmeti pa so bili izdelani s pomočjo kalupov, prosto pihani ali pihani v kalup.

Med gradivom so bogato zastopani izdelki in oblike namiznega posodja (čaše, skodelice, krožniki, vrči), posode za shranjevanje in transport (steklenice, lonci in žare), posodice za kozmetiko, odlomki okenskega stekla, nakit in drugi uporabni predmeti, je ob odprtju razstave povedala Lazarjeva. Med posebej redke najdbe sodijo posode z imeni mojstrov. V Ribnici je bila najdena čaša izdelovalca Enniona. Njegovi izdelki so redki in zaradi svoje kakovosti sodijo med vrhunske arheološke najdbe v svetovnem merilu, je v brošuri, ki je izšla ob razstavi, zapisala Lazarjeva.

Pri pripravi razstave sta med drugimi sodelovali tudi sodelavki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Marija Ana Kranjc, ki je oblikovala razstavo in brošuro, in Anđelka Fortuna Saje, ki je prispevala risbe. Razstava bo predvidoma odprta do konca leta 2018.

Besedilo in fotografije: Igor Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava