dolenjska

PešFolk z odprtim pismom Jožetu Colariču: Odstopite od pozidave Kosove doline

13.7.2017 | 16:20 | M. M.

Načrtovana poslovna cona Kosova dolina (vir: PISO)

Novo mesto - Poročali smo, da so občinski svetniki in svetnice minuli četrtek podali zeleno luč za širitev Krkinih parkirišč na drugo stran Andrijaničeve ceste v Kosovo dolino. O tem podrobneje poročamo tudi v današnji tiskani izdaji Dolenjskega lista, na uredništvo pa smo danes prejeli še odprto pismo novomeške iniciative PešFolk, naslovljeno na generalnega direktorja in predsednika uprave Krke Jožeta Colariča. Pismo v celoti objavljamo spodaj:

PROTI POZIDAVI KOSOVE DOLINE V PREDDVERJU NOVOMEŠKEGA ARHEOLOŠKEGA PARKA – ZA OKOLJU IN ZDRAVJU PRIJAZEN MESTNI PROMET

Odprto pismo gospodu Jožetu Colariču, predsedniku uprave Krke, d.d., Novo mesto

Spoštovani gospod Colarič,

v novomeški iniciativi PešFolk, katere namen je spodbujati okolju prijazne oblike prometa in prometnih ureditev ter odklanjati, kar je s tem v opreki, smo se seznanili s spremembami in dopolnitvami novomeškega občinskega prostorskega načrta, katerih del so tudi spremenjena oziroma dodatna določila v zvezi z ureditvami v Poslovni coni Ločna ob Andrijaničevi cesti oziroma v »Kosovi dolini«, kot omenjeni prostor večinoma imenujejo Novomeščani.

Dopolnitve določil prostorskega akta, ki so v fazi dopolnjenega osnutka, naj bi v območju Kosove doline omogočile ureditev parkirnih površin za motorna vozila še pred uveljavitvijo občinskega podrobnega prostorskega načrta, katerega priprava je sicer določena za to območje. Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta je pred kratkim obravnaval občinski svet in se do njih pozitivno opredelil. Sta pa proti taki rešitvi, in celo brez glasu za, glasovala dva odbora občinskega sveta – Odbor za okolje in prostor ter Odbor za komunalo in promet.

Stališče PešFolka do ureditve parkirišč v Kosovi dolini je odločno odklonilno. Takšno je iz dveh temeljnih razlogov.

Prvi razlog je prometne in urbanistične narave. Pred približno pol leta je bil za območje tovarne Krka sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki znotraj tovarniškega kompleksa določa in omogoča med ostalim tudi ureditev parkirnih površin za tovarno. Čudi nas, da le nekaj mesecev kasneje in še preden je prostorski akt za tovarniški kompleks realiziran, podjetje s svojimi prometnimi ureditvami že sega izven tovarniškega kompleksa, ob tem, da je sicer prostor za kasnejšo morebitno večjo širitev tovarne in za umestitev sorodnih proizvodnih ureditev rezerviran severno in vzhodno od obstoječega kompleksa Krke. Predvsem pa sodimo, da je v sedanjem času in v tem prostoru že moč pričakovati, in to ne le od lokalnih skupnosti in države, pač pa tudi od drugih subjektov, tudi od industrijskih, da sooblikujejo sodobno prometno podobo okolij, v katerih bivajo. To pomeni omogočanje in spodbujanje uporabe nemotornih in javnih oblik prometa – javni promet, kolesarjenje, pešačenje, tovarniški avtobusi, tudi »carpooling«, ter da se privzema tudi destimulativne ukrepe v zvezi z uporabo individualnega motornega prometa. Smiselno je dodati, da ima novomeška občina strategijo v zvezi s prometom, tudi ta je bila sprejeta pred kratkim, katere cilj je spodbujati tako imenovane trajnostne oblike prometa, nikakor pa ne vzpodbujati individualni motorni promet.

Drugi temeljni razlog nasprotovanju ureditve parkirnih mest in nasploh pozidavi dela Kosove doline pa je povezan z razvojem arheološkega parka na Marofu. Ta je, kakor trdi novomeška občina, eden nosilnih razvojnih projektov občine in regije. Prostor v Kosovi dolini, kjer želi vaše podjetje Krka urediti parkirne površine, pa pomeni vstopni del v območje arheološkega parka in prvi vizualni stik z njim. Treba je sicer pripoznati dejstvo, da je občina že pred leti na robu Kosove doline opredelila lokacijo za poslovno cono, vendar je bila ta odločitev že tedaj ocenjena kot slaba in sporna, saj gre za poseganje na zelene oziroma kmetijske površine, poleg tega pa v Novem mestu obstaja veliko bolj primernih lokacij. Menimo, da ni razloga, da se taka možnost ohranja, temveč bi bilo primerno prostor tudi v prostorskih aktih v tem primeru vrniti v nekdanjo rabo. Glede na to, da gre za predprostor arheološkega parka, bi bilo smiselno pričakovati, da površine tudi na tem delu, torej v t. i. poslovni coni Ločna odkupi novomeška občina, s čimer bi postala lastnik dela za arheološki park pomembnih površin, obenem pa ob primarni skrbi za javni interes razbremenila vaše in sorodna podjetja bremena odločitev, ki so bila izvedena na podlagi veljavnega občinskega prostorskega načrta.

Spoštovani gospod Colarič, z ozirom na navedeno, obenem ali pa celo predvsem zato, ker so dejanja tako velikega, uglednega in za lokalni in širši prostor pomembnega podjetja, kot je danes novomeška Krka, tudi simbolne narave, posredno namreč oblikujejo zavest in obnašanje v širšem prostoru, tudi odnos do prometa z vsemi njegovimi kvalitetami in zagatami vred, vas pozivamo, da podjetje Krka, d. d., odstopi od projekta ureditve parkirnih površin v Kosovi dolini in si tovrstne površine zagotovi v svojem obstoječem tovarniškem kompleksu ali pa na površinah, ki so rezervirane za dolgoročni razvoj tovarne.

Zahvaljujemo se vam za posluh in razumevanje.

V upanju na hiter in ugoden odziv vam pošiljamo prijazen pozdrav,

PešFolk Novo mesto:

Marijan Dović

Tomaž Levičar

Uroš Lubej

Nataša Mirtič

Luka Rems

Mitja Simič

‹ nazaj