dolenjska

Od jantarja do katrce: Kako prekiniti začaran krog romske problematike?

23.7.2017 | 16:30 | Mojca Žnidaršič

Na okrogli mizi so sodelovali (z leve): Andreja Luštek, DRPD Novo mesto, Franci Kek, evropski poslanec Ivo Vajgl, Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, in novomeški romski svetnik Duško Smajek. (Foto: M. Ž.)

Novo mesto - To je večno vprašanje, na katerega ni enostavnega odgovora, romska problematika je namreč tako večplastna in zahteva sistemske državne rešitve na več ravneh pa tudi večjo vključenost ter predvsem povezanost, aktivnost in enotnost same romske skupnosti, ki pa je večinoma razdeljena. V tej smeri je izzvenela tudi nedavna okrogla miza v Novem mestu z naslovom Dajte nam elektriko – dolenjski Romi v spirali neugodnih razmer, na katero je povabil evropski poslanec Ivo Vajgl.

Izhodiščno študijo za razpravo je pripravil Franci Kek, ki za novomeško občina opravlja koordinacijo med občinskimi in državnimi službami, ki se ukvarjajo z romsko tematiko. V njej je nanizal zaskrbljujoče podatke, nekatere vsem znane, druge manj, ponuja pa tudi predloge za izboljšanje. Uvodoma ugotavlja, da večina Romov v novomeški občini nima zagotovljene osnovne bivanjske infrastrukture, v naseljih, kjer so razmere najslabše, med njimi zagotovo prednjači Žabjak, je rodnost največja in družine najštevilčnejše.

Franci Kek

Največji romski naselji sta Brezje in Žabjak, vsako ima približno po 350 prebivalcev. Medtem ko ima Brezje elektriko, je Žabjak nima in tamkajšnji Romi si želijo predvsem to, kakršni koli drugi ukrepi se jim v tem trenutku ne zdijo tako pomembni. Na nujno ureditev električne napeljave v tem romskem naselju, na neuresničeno obljubo, da jo bodo začasno tudi dobili, pa tudi pripravljenost Romov, da jo bodo plačevali prek odtegovanja od socialnih prejemkov, je na okrogli mizi izpostavil tudi novomeški romski svetnik Duško Smajek.

»Nekateri Romi iz Brezja elektriko po 200 do 500 evrov mesečno preprodajajo prebivalcem Žabjaka, kar povzroča veliko zadolženost, konflikte in širjenje kriminala. Upniki celo razpolagajo s kreditnimi karticami dolžnikov in porabljajo njihove prejemke,« je poudaril Kek.

Novomeška občina se je sicer lotila priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) za območje Žabjaka, na podlagi katerega bi lahko uredili tudi to področje, a bodo za njegovo dokončanje in uresničitev po Kekovih besedah potrebna vsaj tri leta, zato bi bila začasna ureditev električne napeljave nujna. Kot je navedel, je oktobra lani prišlo do dogovora med ministrstvi za obrambo in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter novomeškim centrom za socialno delo (CSD), da se v Žabjak začasno napelje elektriko iz bližnje vojašnice ter postavi razdelilne omarice, CSD pa bi Romom odtegoval od njihovih socialnih transferjev vsoto za porabljeno električno energijo. Romi bi plačali tudi strošek napeljave od razdelilnih omaric do njihovih gospodinjstev.

»Predvideno je, da bi razdelilne omarice uporabili za stalno napeljavo elektrike čez nekaj let. Ministrstvo za finance je za to letos rezerviralo 60.000 evrov. Predsednik vlade Miro Cerar je na obisku v Novem mestu lani jeseni ta dogovor izpostavil kot primer dobre prakse. A je po sklenitvi tega dogovora ministrstvo za obrambo zavzelo stališče, da pri predvideni tehnični izvedbi ne bo sodelovalo. Stališče, da gre za izjemno nevarne razmere, saj je prišlo tudi do tragične smrti enega romskega otroka, in za začasni ukrep, ni bilo več dovolj,« je povzel Kek in dodal, da trenutno potekajo dogovori, ali bo v vroč kostanj zagrizel urad za narodnosti ali uprava za civilno zaščito.

Prav tako je junija na vladi prišlo do sprejema dogovora za razvoj regij, ki pa še ni potrjen. Z njim bi vlada v naslednjih štirih letih za ureditev komunalne infrastrukture za naselji Žabjak in Brezje prispevala 3,45 milijona evrov, občina pa bo, navaja Kek, od obrambnega ministrstva dobila zemljišče in pripravila OPN.

»Mestna občina Novo mesto si želi tako kot okoliški prebivalci in tudi tamkaj živeči Romi zajeziti nadaljnje priseljevanje Romov na to področje. Z novim prostorskim planom in parcelizacijo bi lahko z večjim delom Romov, ki sedaj živijo v Žabjaku, sklenila najemno pogodbo, ti pa bi plačevali mesečno najemnino, ki bi jim jo odtegoval CSD. Po večmesečnih pregovarjanjih je namreč novomeški CSD le dobil dodatnega zaposlenega prav za to delo. Prav je, da Romi plačujejo stvari, ki jih dobijo,« je dejal.

OSNOVNO ŠOLO DOKONČA TRI ODSTOTKE ROMOV

»Slabše so razmere, manj jih dokonča osnovno šolanje, brez izobrazbe pa imajo manj možnosti za delo. V novomeški občini osnovno šolo dokonča le 3 odst. romske populacije, zaposlenih ali prejemnikov pokojnine pa sta le 2 odstotka. Redki Romi so premožnejši, pa še ti se večinoma ukvarjajo z dejavnostmi, ki so na meji ali prek meje zakona. To je tudi vzor mladim, ki ne vidijo smisla v dokončanju šole in redni zaposlitvi.

Delodajalci niso zainteresirani za zaposlovanje Romov zaradi nizke stopnje izobrazbe, odsotnosti delovnih navad in pomanjkljive socializacije. Na drugi strani pa tudi trenutna socialna zakonodaja ne spodbuja Romov, da bi se zaposlili. Večina jih živi od socialnih transferjev, če se zaposlijo, pa je zaslužek nižji,« je Franci Kek zapisal v študiji.

Dotaknil se je tudi prezgodnjih porok, ki so ena izmed perečih težav v najmanj razvitih naseljih. Zanje se odločajo že otroci, stari 13 ali 14 let. »Namesto da bi njihovi starši svoje otroke podučili o neprimernosti takšnega početja, ga tolerirajo in pri njem celo sodelujejo. Nemalo je primerov, ko gredo starši po dekle in jo pripeljejo na svoj dom, dom njihovega mladoletnega otroka. Po nastanitvi ne vidijo nikakršnih ovir za spočetje otroka, saj se jim z novim družinskim članom obeta nov socialni transfer,« je dejal Kek.

Nekatere razmere poskušajo s svojim delovanjem omiliti nevladne organizacije, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je že vrsto let v dveh največjih novomeških romskih naseljih, Brezje in Šmihel, prisotno s svojim programom dnevnega centra za otroke. Andreja Luštek iz društva je na okrogli mizi poudarila, da so tako kadrovsko kot prostorsko podhranjeni, saj bi želeli vsebine nadgraditi tudi za mlade, ki izpadejo iz sistema, ko zaključijo osnovnošolsko izobraževanje.

PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

Franci Kek je izoblikoval tudi nekaj predlogov za izboljšanje položaja Romov v Novem mestu, na prvo mesto pa uvrstil pozitivno diskriminacijo, saj stališče v slogu »za vse enak zakon pa bo; delat naj grejo« ni dovolj. Napredek Romov bo koristen tudi za okoliško prebivalstvo. Pri tem je v snovanje ukrepov treba vključiti že same Rome tudi zaradi občutka odgovornosti do tistega, kar so pomagali soustvariti, in razblinjanja negativnega mnenja ostalih prebivalcev, da občina Romom spet samo nekaj daje. »Najpomembnejše kratkoročno orodje pri tem je neposredno usmerjanje socialnih transferjev za nujne potrebe, kot so hrana, prispevek za komunalne storitve, elektriko, najem zemljišča, ureditev hišnih številk …« je menil.

Poleg nujne ureditve začasne električne napeljave v Žabjaku, kjer je Elektro Ljubljana postavitev transformatorske postaje pri naselju Brezje uvrstil v zadnje četrtletje letnega plana, je izpostavil dolgoročno ureditev tega področja z najemnimi pogodbami, ki ne bodo nujno večne. Treba je tudi spremeniti socialno zakonodajo, da bo motivacijsko vplivala na zaposlovanje, urediti večnamenski objekt, ki bi romskih otrokom in mladim služil za obiskovanje kakovostnih obšolskih dejavnosti, namenjen pa bi bil lahko tudi zdravstveni službi, potrebam CSD, policiji, pastorali …

»Pomemben člen pri izobraževanju romskih otrok je tudi romski pomočnik, ki pa za zdaj ni sistemsko urejen oz. dolgoročno zagotovljen, postati bi moral del šolskega sistema kot denimo socialni delavec, psiholog …,« je še dodal. Dela bo veliko, a nekje bo treba začeti. Brez ukrepanja bo le še slabše za Rome in posledično tudi za okoliško prebivalstvo.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista z dne 20. julij 2017.

‹ nazaj