dolenjska

Kmete skrbi, kje bodo dobili krmo za svojo živino

18.8.2017 | 10:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Ogled na terenu: Koruza za siliranje je visoka okrog pol metra, morala pa bi zrasti do višine 3,5 metrov.

Šentjernej - Letošnja suša je v celotni Sloveniji najbolj prizadela ožjo Dolenjsko do Trebnjega in šentjernejsko dolino, posavski del s krškim in brežiškim poljem ter Belo krajino. O tem so se včeraj lahko prepričali vsi, ki so v spremstvu državne sekretarke na Ministrstvu za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano mag. Tanje Strniša obiskali Semič, Šentjernej in Leskovec pri Krškem. Ogledali so si najbolj prizadete njive in vinograde ter bili enotnega mnenja - suša je nedvomno povzročila naravno nesrečo.

Jože Švalj, Jože Simončič in Tanja Strniša na njivi Švaljeve koruze v Šentjerneju

Kot je dejal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič na obisku v Šentjerneju, so tako srečanje organizirali ravno zato, da o tem ne bo nobenega dvoma in da bo zagotovljena pomoč države, ki kmetom obljublja program finančne pomoči - seveda po oceni škode in še podporo drugih ukrepov, ki bodo lajšali vse pogostejše naravne nesreče.

Gašper Frančič (na desni) ne ve, kako bo preživel svojo čredo živine.

»V letošnjem letu je padlo le 40 odstotkov potrebnega dežja za normalno rast in razvoj rastlin. Kmetje so zato v velikih težavah - suša je in bo povzročila velik izpad pridelka, posledično dohodka, kmetje ne vedo, ali naj krmo dokupijo, saj je zelo draga, ali se naj raje odločijo za zmanjšanje svoje črede,« je dejal Simončič. Dva od večjih šentjernejskih kmetov - Jože Švalj iz Šmarja pri Šentjerneju, ki redi 220 pitancev, v hlevu ima še 45 krav in telice ter tri tisoč kokoš nesnic, ter Gašper Frančič iz Dolenje Stare vasi, ki se ravno tako ukvarja z živinorejo in redi 160 bikov - sta mu le pritrdila.

Koruzo je marsikje napadla tudi bolezen - snet.

Ne vesta, kaj storiti, da bo prav, saj je krme premalo - sena so spravili le okrog 50 odstotkov, otave ni bilo skoraj nič, koruze bo več kot petdeset odstotkov manj kot pretekla leta. Na njunih njivah, ki so v glavnem peščene in še bolj občutljive na sušo, res slabo kaže - koruza je npr. velika le pol metra in malo več, če bi bile razmere normalne, bi bila ob siliranju visoka tudi do 3,5 metrov. Storžev praktično ni, kar pomeni nobenega zrnja. Silaža, kolikor je sploh bo, bo nekakovostna, sicer pa je marsikje koruzo napadla tudi bolezen. Če bo treba zmanjšati čredo, bo manjši prihodek, kje bo potem denar za kake investicije na kmetiji, kjer je treba iti v korak s časom, se sprašujeta.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša, na desni pa župan in podžupan občine Šentjernej, Radko Luzar in Janez Selak

Državna sekretarka Tanja Strniša je povedala, da so na ministrstvu že pred obiskom sprožili postopke za pomoč kmetom. Suša je naravna nesreča in obstaja možnost za pripravo programa odprave posledic, če je škoda večja kot 2,6 milijonov evrov, »kot vse kaže, pa bo pa zagotovo večja. Prve ocene kažejo, da bi bila lahko celo tako huda kot leta 2003, ko smo govorili o 120 milijonski škodi za Slovenijo. Z Upravo za zaščito in reševanje smo že nekaj časa v stiku, da občine obvestijo, naj prijavijo škodo. Potem sledi ocenjevanje. Žal so ti postopki precej dolgi in bo denar prišel do kmetov šele prihodnje leto, a ključna je pomoč,« meni Strniševa, ki je v šentjernejski občini, kjer sta jo sprejela župan Radko Luzar in podžupan Janez Selak, zbranim položila na srce, naj razmišljajo o ureditvi namakalnih sistemov, ki so dolgoročna rešitev za vse pogostejše suše. Tu obstaja velika finančna pomoč države.

Več o vsem tem pa v prihodnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj