dolenjska

Trgovski centri skušnjava za dolgoprstneže

18.8.2017 | 19:45 | L. Markelj

Novo mesto - Večina ljudi, ki pride nakupovat v trgovine, izbrane artikle plača, kar je seveda edino pravilno. Se pa najdejo tudi takšni, ki si postrežejo kar zastonj, kar pomeni, da določene stvari nekako skrijejo, na blagajni plačajo le kako malenkost, z ukradenim blagom pa lepo odidejo. Če jih seveda ne odkrijejo.

Kot je slišati od prodajalk, tatvin v naših trgovinah ni malo, pa naj gre za hrano, kozmetiko ali kakšne druge dražje stvari. Kako se srečujejo in ubadajo s tem problemom, smo povprašali na upravah nekaterih prodajaln, ki jih imamo tudi na dolenjskem koncu.

ZANIMIVI MANJŠI IN DRAŽJI IZDELKI

V Mercatorju pravijo, da vsak poskus kraje ali krajo v trgovini jemljejo kot problem, zato izvajajo vrsto ukrepov za preventivo oz. preprečitev takih poskusov. V letih ekonomske krize so opazili, da je bilo poskusov kraj v trgovinah nekaj več kot leta prej, v zadnjem času pa povečanja ne zaznavajo. Poskuse kraj so že opazili tako pri nekoliko dražjih izdelkih kot tudi pri sadju in zelenjavi z izbiro drugih kod – z nižjimi cenami. Nasploh pa gre pri poskusih kraj najpogosteje za nekoliko dražje, a manjše izdelke v market programih, kot so britvice, baterije, kozmetika, igrače ipd. So pa bili tudi poskusi kraj žganih pijač ali celo stegna pršuta.

Za kolikšne količine oz. vrednosti ukradenih artiklov ter posledično izgube trgovine gre, težko rečejo. »Pri pregledu zalog in pri inventurah se natančno določijo manjkajoče količine blaga. To se evidentira ločeno od odpisov in običajnega kala in je zabeleženo pri poslovanju vsake trgovine. Zato je tako podjetju kot zaposlenim v interesu delovati predvsem preventivno,« pravijo v Mercatorju ter dodajajo, da izgube s krajami ne poravnajo kupci z morda zvišanimi cenami prodajnih artiklov. »Cene izdelkov določa trg, Mercator kot trgovec pa si prizadeva za čim bolj konkurenčne cene in ponuja kupcem številne akcije in ugodnosti, s katerimi prepriča kupce. Cene izdelkov nikakor niso povezane s krajami,« odgovarjajo. Ali so med tatovi pretežno otroci, najstniki, starejši, morda Romi ali je več moških ali žensk, ne morejo povedati, ker Mercator kot trgovec ne vodi evidence o značilnostih oseb, ki so skušale krasti.

PREVERJANJE MOREBITNIH TATOV

Krajo oz. poskus najpogosteje opazijo trgovci ali varnostniki. »Če opazijo kaj sumljivega in upravičeno domnevajo, da bi lahko šlo za poskus kraje, lahko pristopijo k osebi in prosijo, ali lahko pregledajo, kar je potrebno, da se sum potrdi ali ovrže. Če se sum ne potrdi, se osebi opravičijo. Vendar se to glede na število Mercatorjevih trgovin po vsej Sloveniji in glede na število kupcev, ki jih dnevno obiščejo, res ne dogaja pogosto. Seveda osebe, ki jih želijo zaposleni ali varnostniki pregledati, večinoma niso zadovoljne. Vendar prošnja za pregled še ni avtomatično obtožba za poskus kraje. Tako zaposleni kot varnostniki pač morajo delovati predvsem preventivno in kdaj koga prositi za dovoljenje, da pregledajo torbo in tudi žepe. Če se sum izkaže kot neutemeljen, se opravičijo, sicer pokličejo policijo. Kupci pa večinoma razumejo, da je tako v vseh trgovinah, tudi v tujini. Če, denimo, zapiska alarmna naprava, ker kateri od izdelkov ni bil razmagneten ali stehtan, nekako vsi razumemo, da je treba vzrok za to preveriti. Varnostne agencije imajo svoje pristojnosti določene v zakonu o zasebnem varovanju. Od izvajalcev storitev varovanja zahtevamo dosledno upoštevanje tega predpisa. Varnostnik mora preveriti, ali gre za poskus kraje, in če ugotovi poskus kraje, pokliče policijo, ki ta dejanja obravnava,« povedo v Mercatorju.

VSE KRAJE PRIJAVIJO POLICIJI

Varnostnik tako osebo zadrži in pokliče policijo, ki nato opravi običajen postopek pri poskusu kraje. Postopki so skladni z zakonodajo. Kot zatrjujejo v Mercatorju, za kraje v njihovih trgovinah velja ničelna toleranca, kar pomeni, da tudi pri manjših tatvinah ne pride do kakih poravnav oz. »gledanja skozi prste«. Vse ugotovljene kraje prijavijo pristojnim organom pregona, ki nato vodijo postopek.

In kako se boriti proti krajam, kako delovati preventivno? V Mercatorju pravijo, da so vpeljali vse ukrepe, da se kupci v njihovih trgovinah lahko počutijo varne. Na dražjih izdelkih imajo kode, vpeljan imajo videonadzor, zaposlene imajo varnostnike. »Delujemo preventivno. Najboljša taktika za boj proti tatvinam je preprečevanje poskusov tatvin. Ukrepe prilagajamo od trgovine do trgovine in tudi po potrebi, denimo v času prireditev v bližini trgovin in podobno. Na splošno pa je poskusov tatvin več takrat, ko je v trgovini manj ljudi. »Predvsem Mercatorjeve sosedske trgovine so znane po svoji bližini in domačnosti, zaposleni in kupci se poznajo, in verjetno je tudi to razlog, da kraj in poskusov kraj ni veliko. Zaposleni in varnostniki v vseh trgovinah pa povedo, da hitro opazijo sumljive osebe ali skupine oseb, ki jih nato tudi bolj pozorno opazujejo,« pravijo v Mercatorju. Zaradi pogostih kraj niso zaprli še nobene svoje trgovine.

Veliko manj zgovorni o krajah v trgovinah so bili v Lidlu Slovenija, kjer so na kopico vprašanj odgovorili le, da se srečujejo s tako imenovano bagatelno kriminaliteto. Gre za tatvine predmetov manjše vrednosti. Na leto imajo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. Odtujeno blago zajema tako prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke. »Vsako tatvino vzamemo skrajno resno, saj tudi naša interna pravila določajo, da vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji,« povedo v Lidlu.

SKRIVANJE V TORBO, ŽEP, POD VOZIČEK…

Podobno ravnajo tudi v Sparu Slovenija, kjer potrjujejo, da v svojih trgovinah beležijo tovrstne manipulacije kupcev.

Ti najpogosteje v prodajnem prostoru pospravijo izdelek v torbo, nahrbtnik, žep, pod svoja oblačila, dodajajo ali nepravilno tehtajo sadje in zelenjavo, puščajo izdelke v vozičku oz. pod vozičkom, med nakupom uživajo neplačane izdelke, pri prehodu mimo blagajne držijo izdelek v roki, z izdelki iz poslovalnice odhajajo skozi vhod ali mimo ekspresnih blagajn, ne da bi poravnali račun, zamenjujejo cene (z dražjega izdelka na cenejšega – npr. pri nakitu) ...

Število kraj v Sparovih trgovinah je v letošnjem letu primerljivo z enakim obdobjem v lanskem letu. Porast beležijo pri organiziranih skupinah, ki so najpogosteje zainteresirane za izdelke, ki jih je mogoče prodati na črnem trgu. »Pri osebi, ki je v naši trgovini zalotena pri kraji, se izvajajo postopki, ki so skladni z zakonom o zasebnem varovanju in pooblastili, ki jih imajo varnostne službe, ki pri nas izvajajo fizično varovanje,« zatrjujejo v Sparu Slovenija.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 17. avgusta 2017

‹ nazaj