gospodarstvo

25 let Acerja: Študenti jih poznajo kot vzorčen primer

25.9.2017 | 14:40 | Boris Blaić

Ekipa Acerja je prejšnji teden ob jubileju podjetja pripravila dan odprtih vrat, ob tej priložnosti pa je nastala tudi skupinska fotografija. Direktorica Suzana Simič stoji v sredini prve vrste (s prekrižanimi rokami). (Foto: B. B.)

Novo mesto - Družba za prostorsko načrtovanje in projektiranje Acer je pred 25 leti nastala v dnevni sobi družinske hiše na novomeškem Grmu. Danes v prostorih na Šentjernejski cesti zaposluje 15 večinoma visokoizobraženih strokovnjakov in se je že zdavnaj uveljavila kot eno največjih podjetij za prostorsko načrtovanje v Sloveniji.

Acer sta ustanovila krajinska arhitekta Suzana Simič, ki je še vedno direktorica družbe, in Davorin Gazvoda, ki je kmalu zapustil podjetje, saj se je posvetil akademski karieri in je danes profesor krajinskega oblikovanja mednarodnega ugleda. »V začetku 90. let sem bila zaposlena na razvojno-raziskovalnem centru, ki je šlo leta 1993 v stečaj, in v resnici ni bilo veliko za razmišljati. Smo pa imeli precej sreče, da smo takoj na začetku dobili nekaj močnih nalog. Prva je bila prostorsko načrtovanje za krajinski park Bela krajina,« se začetkov spominja Simičeva. To so bili tudi časi, ko je nastajala nova nacionalna prostorska strategija, pri kateri je Acer sodeloval na področju kmetijstva in gozdarstva, s čimer so bili položeni temelji nadaljnjega razvoja podjetja.

Po odhodu Gazvode sta se Simičevi pridružila magistra krajinske arhitekture Jelka Hudoklin in magister gradbeništva Radovan Nikić. Oba sta v Acerju postala tudi družbenika, njun prihod pa je začrtal smer razvoja podjetja, ki danes združuje močno ekipo projektantov nizkih gradenj (ceste, kanalizacija in druga infrastruktura) in ekipo zvečine krajinskih arhitektov, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem. Ta oddelek vodi Hudoklinova, Nikić pa je vodja oddelek za nizke gradnje. »Oddelka sta v podjetju enakomerno zastopana, ker združujemo strokovnjake s področja gradbeništva in s področja urejanja prostora, pa smo sposobni izvajati bolj kompleksne naloge, kot bi jih bili sicer,« poudari Simičeva.

Acer večino posla opravi za naročnike iz javnega sektorja, se pravi za ministrstva in občine. Na Dolenjskem in v Beli krajini so denimo izdelali večino občinskih prostorskih načrtov ter ogromno manjših ureditvenih načrtov. Načrtovali so daljnovode, številne ceste, med njimi tudi tretjo razvojno os, poslovno-industrijska območja in še marsikaj drugega.

»Vedno stavimo na kakovost, zato smo včasih tudi precej neugoden oz. zahteven izvajalec. Z izkušnjami, ki jim imamo, lahko podamo koristne pripombe in nasvete že v fazi razpisa. Zato včasih kak posel tudi izgubimo, na drugi strani pa s tistimi, ki v nas prepoznajo kvaliteto, lahko sestavimo zelo uspešno zgodbo,« pravi direktorica. »Ponosna sem, ko slišim, da nas profesorji na fakulteti za arhitekturo študentom priporočajo kot referenčno firmo. Zaželeni smo kot podjetje za opravljanje prakse in uvajanje v delo. Je pa to kar naporno. Zdaj se spreminja še zakonodaja, ki po nepotrebnem zapleta postopke, tako da se tega najbrž ne bomo šli več.«

Gospodarsko krizo, ki nas je pestila skoraj desetletje, so močno občutili tudi v Acerju. Po številu zaposlenih – največ, 16, jih je bilo tik pred začetkom krize – so že skoraj na predkriznem nivoju, še vedno pa precej zaostajajo po prihodkih. V najboljših letih so jih imeli tudi več kot milijon evrov, leta 2014 pa že manj kot pol milijona. Stvari so se bolj odločno obrnile navzgor šele lani, ko so ustvarili 670.000 evrov prihodkov, lepo rast pa si glede na dosedanji potek leta lahko obetajo tudi letos. »Dela se kaže kar dosti, so pa cene strmoglavile. V naši dejavnosti so se naročniki že kar dobro navadili na druge velikostne razrede in veliko napora moramo vložiti, da zadržimo naš nivo,« pravi Simičeva.

Ena najpomembnejših nalog za prihodnost bo kadrovska pomladitev podjetja. »Ves čas smo na preži za strokovnjaki, ki bi jim radi predali naše znanje, izkušnje in nazadnje tudi firmo,« pravi Simičeva. Čeprav je zaradi krize v gradbeništvu veliko gradbincev in arhitektov ostalo brez dela, to vseeno ostaja precejšen izziv. »Veliko mladih želi ostati v Ljubljani, poleg tega pa je za večino arhitektov prva izbira projektiranje stavb, mi pa se s tem za zdaj ne ukvarjamo. To je lahko izziv za podjetje, a gre za zahtevno delovno področje, ki bi ga morali zgraditi od temeljev. Morda še ni napočil čas za to. Najprej moramo še malo bolj ustaliti poslovanje,« pravi direktorica.

‹ nazaj