V Keragradu ne bodo več sežigali

13.10.2017 | 12:55

Podjetje Keragrad in dim, ki se dviga s kurišča ob stavbi na fotografiji, ki nam jo je poslala stanovalka naselja Podbreznik.

Franci Bukovec (Foto: Igor Vidmar) 

Novo mesto - Krajani novomeškega stanovanjskega naselja Podbreznik, ki leži v neposredni bližini Zaloga, kjer se je letos v podjetju Ekosistemi zgodila huda ekološka nesreča, so, razumljivo, zdaj še bolj občutljivi na vse, kar se v zvezi z odpadki dogaja v njihovi soseščini. Tako so nas pred dnevi opozorili na dogajanje v podjetju Keragrad, kjer naj bi popoldne ali proti večeru večkrat kurili odpadke, predvsem pa sta jih zmotila dim in smrad, ki sta se v naselje širila s kurišča.

"Kot da se nismo že dovolj zastrupili s smetiščem iz Zaloga, nas tako vsako pozno popoldne zastruplja Keragrad. Zažiga svoje odpadke, med njimi tudi plastiko. Smrad je nemogoč, ob večerih pa svojih stanovanj ne moremo prezračiti in svojim otrokom omogočiti svežega zraka. Med poletjem tudi ni bilo mogoče sušiti oblek na zunanjih površinah, saj se je smrad zagrizel v oblačila. Prijava je bila že nekajkrat na inšpekciji, vendar je bil njihov odgovor, da delajo le do 15. ure in da zato ne morejo na kraj dogodka, ko se sežiganje začne, to je nekje med 17. in 19. uro. Policija pa pravi, da ne more narediti nič, kar bi bilo v njihovi moči," je v pismu, naslovljenem na Dolenjski list, med drugim zapisala Tina Ogorevc iz naselja Podbreznik.

Odgovor ministrstva za okolje in prostor na vprašanje, ali je bila inšpekcija za okolje in prostor že obveščena o tem in kaj je v zvezi s tem ukrenila oziroma zakaj ni nič naredila v primeru, če kurjenje ne bi bilo v nasprotju z zakonom, ni bil ravno izčrpen, še manj pa je povedal, kaj so ugotovili. "V zvezi s sežiganjem odpadkov pri družbi Keragrad, d. o. o., v Podbrezniku je inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) prejela prijavo. Opravljen je bil tudi inšpekcijski pregled na lokaciji. Ugotovitveni postopek še poteka, IRSOP bo v nadaljnjem postopku odredil ravnanje z odpadki, in sicer v skladu s predpisi," so na ministrstvu za okolje zapisali v svojem odgovoru.

Direktor in lastnik podjetja Keragrad Franci Bukovec je povedal, da se je to res dogajalo, a brez njegove vednosti. Nekateri delavci njegovega podjetja so med sortiranjem odpadnih snovi po sistemu "po liniji najmanjšega odpora" kartonsko embalažo, namesto da bi jo zložili in pripravili za odvoz na deponijo oziroma zbiralnico, enostavno zakurili. "Pri tem se je mokra kartonska embalaža od keramičnih ploščic palila in kadila. Dopuščam možnost, da se je med kartonom znašel tudi kak kos plastike. Zaradi tega nas je obiskala inšpektorica, ki je ob analizi kurilnih ostankov ugotovila, da je bila skurjena kartonska embalaža, in nas tokrat ni kaznovala," je povedal in zagotovil: "V prihodnje se kaj takega ne bo več dogajalo. Obenem se stanovalcem Podbreznika iskreno opravičujem. Trudimo se, da bi imeli s sosedi kar najboljše odnose, tako smo v preteklosti večkrat pomagali tudi pri košnji trave v naselju na parcelah podjetja Imos, ki je v stečaju. Upam, da ta spodrsljaj ne bo skalil dobrih odnosov v prihodnosti."

Kot še pove Franci Bukovec, pri njih vse odpadke skrbno sortirajo, saj nesortiranih odpadkov nihče ne jemlje oziroma je to zelo drago, in pokaže na fascikle z dokumenti in računi o oddanih odpadkih. "Lani smo tako oddali 5074 kg kartonske embalaže, 1190 kg folije in plastike, 2160 kg lesnih odpadkov, 1076 kg barvne plastike, 720 kg plastičnih trakov. Vse to smo oddajali Ekosistemom, po nesreči pa Dinosu. Po nesreči v Ekosistemih deset dni nismo vedeli, kaj storiti. Ko sem prišel na Dinos, so povedali, da imajo veliko gnečo, ampak smo se dogovorili, da nam sporočijo uro, kdaj naj pripeljemo, in zdaj to deluje. Za razliko od Ekosistemov, kjer je bil pri skladiščenju velik nered in delo neorganizirano, na Dinosu delajo zelo profesionalno, a so, žal, zelo omejeni s prostorom. V Kočevju, kjer imajo bistveno manj odpadkov, ima Dinos na voljo trikrat več prostora za skladiščenje. Poleg tega smo lani 20.307 kg mešanih komunalnih odpadkov oddali novomeški Komunali, podjetju FA-ST pa letno oddamo od 300 do 400 ton gradbenih odpadkov, to je odpadnega materiala od štemanja in ostankov keramičnih ploščic. Uporabljene palete odprodamo podjetju, ki se ukvarja prav s tem, poškodovane in neuporabne palete pa damo v predelavo," našteje Bukovec in doda, da za večino odpadkov celo dobijo nekaj drobiža, a manj kot deset evrov na tono, medtem ko bi morali za nesortirane odpadke plačati približno 120 evrov za tono.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 12. oktobra 2017.

I. Vidmar

Komentarji (1)

6d nazaj 2   (2)   (0)   OceniMina 
Saj je dejansko vseeno, kje se kadi, ali na izvoru pri Keragradu ali kasneje pri Ekosistemih. Prav bi bilo, da še več manjših podjetij opozori na težave z zbiralci odpadkov, so pa vsi tiho, ker so globe še dražje kot ravnanje z njimi tako-tako. Verjetno pa molčijo tudi zato, ker zbiralce država mnogo bolj ščiti, kot mala podjetja.

Komentiraj prispevek