dolenjska

Darku Drobežu največ pomenijo družina, kmetija in tajski boks

25.10.2017 | 08:35 | Besedilo in foto: L. Markelj

Darko v ringu (Drobežev osebni arhiv)

Gorenje Vrhpolje - Darko Drobež je 36-letni Vrhpoljčan, ki ima v življenju tri velike ljubezni: družino, delo na kmetiji in šport, natančneje tajski boks. Je kmet in obenem vrhunski športnik ter reprezentant, letos je postal celo državni prvak in prvak mednarodne lige, kvalificiran pa je tudi za evropsko in svetovno prvenstvo v tajskem boksu, kjer nastopa v kategoriji do 81 kilogramov.

Na vseh treh omenjenih področjih mu gre dobro, česar je Darko vesel, a za vse se tudi trudi in prizadeva - saj ve, da brez nič ni nič. Darku je šentjernejski župan Radko Luzar ob letošnjem Jernejevem izročil županovo priznanje - vesel ga je, saj so očitno njegov trud in delo opazili tudi v domačem okolju.

ŠPORTU ZAPISAN OD MALIH NOG

Darko je letos ob Jernejevem iz rok župana Radka Luzarja prejel županovo priznanje.

Darko je športu zapisan že od malih nog. V osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šentjerneju se je začel ukvarjati z atletiko in s treniranjem nadaljeval tudi v dijaških časih na srednji kmetijski šoli Grm. Osvojil je preko petdeset odličij v skoku v višino in mnogoboju. Zmagoval je na mednarodnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni državni prvak v skoku v višino in mnogoboju. Darko je bil vseskozi član Atletskega kluba Šentjernej, kjer so vzgojili že veliko odličnih atletov. Na to obdobje in trenerje ima lepe spomine. Pravi, da jih je bilo lepo vse srečati na letošnjem atletskem mitingu, kjer je bil tudi sam v vlogi sodnika.

A žal je zaškripalo zdravje in prišla je poškodba, pa operacija, po kateri stanje vseeno ni bilo dobro. S treniranjem je moral prekiniti. A Darko se ni dal in se pred štirimi leti pogumno podal na še eno operacijo, ki pa je pomenila konec njegovih težav - odločil se je za tajski boks.

IZNENADA - TAJSKI BOKS

»Res ne vem, od kje je prišla ta iskrica. Nikoli nisem kazal zanimanja za borilne športe, nisem jih poznal,« se še sedaj sam sebi čudi Darko, ki je najprej stopil v dvorano šentjernejskega Fight kluba, kjer so poučevali kickboxing. S treningi in drugačno prehrano so kopneli tudi kilogrami - 120 kilogramov, ki si jih je nabral, je v nekaj mesecih zmanjšal za 35 kilogramov, kasneje še več.

Darko se je dobro počutil in po letu in pol je želel napredovati in se naučiti še več. Zato je obiskal klub Scorpion gym iz Novega mesta, ki je ustanovitelj tajskega boksa - muaythaia v Sloveniji z 20-letno tradicijo. S treningi je začel v skupini rekreativcev, a pod taktirko priznanega trenerja Iztoka Vorkapića, ki ga Darko ne more prehvaliti, je začel tudi tekmovati. Leta 2015 je postal član Scorpion gyma, registriran in kategoriziran športnik Slovenske zveze tajskega boksa, ki je vpisan v register pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

UMETNOST OSMIH OROŽIJ

Darku je v veliko oporo žena Martina.

In kakšen šport je to? Tajski boks je amaterski in profesionalni šport, borilna veščina in uporabna vrlina kot samoobramba, razvil pa se je kot borba, ko so vojaki ostali brez orožja. Šele sčasoma se je razvil v šport. Tajski boks se razlikuje od tradicionalnega boksa. Tu so dovoljeni nožni udarci, udarci s koleni in komolci, ter udarci po nogah. Posebnost tajskega boksa je tudi klinč. Zato morajo biti športniki ustrezno opremljeni - v ringu nastopajo bosi, sicer so oblečeni v hlače, imajo rokavice ter nosijo ščitnike za zobe in genitalije. Darko pove, da tajskemu boksu nekateri pravijo tudi umetnost osmih orožij - to so dvoje rok, nog, kolen in komolcev. Borba traja tri runde po tri minute.

Kot pravi Darko, je pomembna fizična, a nič manj psihična pripravljenost, saj je »tudi v glavi treba imeti vse ok, pri čemer veliko lahko pomaga trener.« Pazi na prehrano, kruha ne je, glavna hrana mu je nemastno meso in zelenjava. Prizna, da je tajski boks manj znan in pri nas ni popularen šport, zato je tu težje pridobiti kaka sponzorska sredstva, čeprav je od lani uvrščen med olimpijske športe. Vendar je realnost drugačna.

TRDO DELO IN VZTRAJNOST

Pri Darku so prišli uspehi zelo hitro - seveda s trdim delo in odrekanji oz. kot pravi Darkova simpatična žena Martina, tudi z njegovo trmo, ki je v tem primeru dobra lastnost. Je namreč zelo vztrajen. »Res je, treninge jemljem resno. Ne zamudim niti enega, vse ostalo delo nadoknadim prej ali pozneje. Seveda brez dobrega načrtovanja ne gre,« pravi Darko, ki se na treninge v Novo mesto vozi vsak delovnik popoldne. Tri ure gredo za vožnjo in treniranje. Darko odkrito pove, da včasih pride v telovadnico tako utrujen že od doma, da kar ne verjame, da bo šlo, »a ko sem tam, vse zmorem. Res, to je neverjetno,« pove in doda, da so s kolegi krasna ekipa, ki se spodbujajo in si pomagajo.

Lani je Darko postal državni podprvak in prvak mednarodne lige tajskega boksa, zmagal je tudi na mednarodnem tekmovanju Muay thai Osijek open. Na evropskem prvenstvu je v četrtfinalu moral priznati premoč reprezentanta Švedske, kateri je kasneje postal tudi novi evropski prvak. Darko pa je uspehe nadaljeval tudi letos, ko je postal državni prvak in prvak mednarodne lige. Pred sabo ima evropsko prvenstvo v Parizu in sicer med 15. in 22. oktobrom, kar pomeni, da ga zdaj čaka še posebej naporno obdobje.

Darko je v Scorpion gymu že dve leti prostovoljec in ambasador športa, s svojim zgledom in uspehi prenaša znanje in pozitivne vrednote na vse generacije, zlasti na mlajše. »Tajski boks bi res priporočil vsakomur, ne glede na težo ali leta. Z njim vzdržuješ kondicijo, predvsem pa se naučiš reda in discipline, kar je pomembno zlasti za otroke,« meni Darko, ki ima tudi sam dva nadobudneža.

DRUŽINA IN KMETOVANJE

Njegova velika ljubezen je tudi kmetovanje. Na sliki med mladimi pujski.

Prav družina, ki mu na njegovi športni poti vseskozi stoji ob strani, je pri njem na prvem mestu. Z ženo Martino, ki ima v Novem mestu svoj frizerski salon, imata 5-letnega Dominika, ki je pravi mali Einstein, saj mu gredo številke in seštevanje neverjetno od rok, ter dve leti in pol staro Melanijo. Ne, nista ji dala ime zaradi Melanije Trump, ki takrat še ni bila prva dama Amerike, »ampak ker nama je bilo všeč,« se nasmeje Martina.

Družina živi na domačiji v Gorenjem Vrhpolju. Ja, Darko z veseljem pove, da je kmet in ljubi delo na zemlji. Diplomirani inženir agronomije in hortikulture ima veselje do kmetovanja vse od malih nog. Nekaj časa po šolanju je sicer bil zaposlen, a pred šestimi leti, ko sta starša zbolela, se je bilo treba hitro odločiti - služba ali kmetija. Zmagala je ljubezen do zemlje. Drobeževi na kmetiji obdelujejo okrog 20 hektarov površin, v glavnem vse v okolici. Ukvarjajo se z govedorejo in prašičjerejo. V njihovem hlevu je trenutno petnajst krav dojilj in teličkov, ter petnajst plemenskih svinj in do tristo pitancev. Dela torej nikoli ne zmanjka, saj vso hrano za živali pridelajo sami. Darko, ki želi kmetijo povečevati in modernizirati, ter si tako olajšati delo, na leto na okrog sedmih hektarih poseje tudi ajdo.

Darko bo vztrajal tako s kmetovanjem kot s tajskim boksom, »dokler mi bo le čas in zdravje to dopuščalo. Seveda pa je na prvem mestu moja družina,« jasno pove.

Prispevek je bil objavljen v oktobrski številki Žive, priloge DL.

‹ nazaj