dolenjska

Jubilej na pragu petstotih metrov

19.11.2017 | 13:00 | I. Vidmar

Marko Pršina in Andrej Hudoklin ob predstavitvi zbornika Dolenjski kras 7 (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - V pradavnini so ljudje v jamah našli dom in zatočišče, sodoben človek pa vanje rad skrije smeti in odpadke. V podzemne jame. A so ljudje, ki podzemni svet gledajo z drugimi očmi. Jamarji.  Jamarski klub Novo mesto je sinoči v galeriji Simulaker obeležil petinpetdeset let delovanja. Jamarji so se predstavili s filmi, fotografijami, osupljivimi statističnimi podatki in z že sedmim zbornikom Dolenjski kras, ki sta ga tudi tokrat uredila Andrej Hudoklin in Marko Pršina.

Predsednik Jamarskega kluba Novo mesto Zdravko Bučar je v svojem slavnostnem govoru povedal, da je pred kratkim med prisilnim pospravljanjem kabineta našel blaten zvezek, kakršnega običajno jemlje v jamo, da bi vanj narisal skico in mere, v njem pa je našel zapisano in že pozabljeno vizijo delovanja kluba, ki jo je domislil pred tremi leti, ko je ponovno prevzel predsedniško mesto. Tole je pisalo: poslanstvo - dokumentirano raziskovanje kraškega podzemlja; vizija - postati najboljši jamarski klub v Sloveniji; cilji - raziskati jamo, globljo od 500 m, izdati Dolenjski kras 7, vsako leto očistiti najmanj eno onesnaženo jamo in usposobiti in zadržati najmanj enega jamarja na leto. Do globine 500 novomeškim jamarjem v Čaganki manjka le še kakšnih petnajst metrov, vse ostale cilje je Jamarski klub Novo mesto v teh treh letih dosegel ali močno presegel.

O tem, ali so postali najboljši jamarski klub v Sloveniji, je Zdravko Bučar rekel, da tega ne bodo nikoli izvedeli, ker v jame ne hodijo zaradi tekmovanja, ampak zaradi lastnega užitka. Mu je pa odgovor na neodgovorjeno vprašanje v svojem govoru dal predsednik jamarske zveze Slovenije Igor Benko, ki je potrdil, da je Jamarski klub Novo mesto nesporno najboljši jamarski klub v Sloveniji in da se vsi ostali od novomeški jamarjev lahko samo učijo in jih posnemajo, pri tem pa izpostavil, da medtem ko se Novomeščani trudijo v svoje vrste privabiti mlade, drugod starejši že precej osiveli člani ljubosumno čuvajo svoje pozicije in mladih ne pustijo zraven.

Nov zagon so novomeškim jamarjem dale tudi sodobne tehnologije, tako sistem LIDAR za merjenje razdalje s pomočjo laserskih žarkov oziroma lasersko skeniranje in 3D skeniranje, s katerim so prvi in edini pri nas nadomestili ročno merjenje in risanje skic jam na papir, poleg tega pa tudi nove tehnologije za širjenje ožin in plezanje kaminov. Prav nove tehnologije so ob izjemni zagnanosti članstva pripomogle k velikemu povečanju števila novo raziskanih jam in doseganju za dolenjski kras rekordnih globin, kar velja predvsem za novo odkrite dele Čaganke. Do konca minulega leta so novomeški jamarji registrirali skupno 1295 novih jam, od tega kar 385 v zadnjih petih letih, temu pa bo treba čez dober mesec ob koncu leta dopisati še zavidljivo število letos odkritih jam. Novomeški jamarji pa se ne posvečajo le dolenjskemu krasu, ampak raziskujejo tudi drugod v Sloveniji, med drugim na Kaninu, in v tujini - v Bosni, Črni Gori in celo v Mehiki. Lani so našteli 209 akcij, kar pomeni štiri na teden, letos pa so poldrugi mesec pred koncem leta pri številki 323, kar pomeni ena akcija na dan.

Zelo pomembna dejavnost novomeških jamarjev je tudi popis in čiščenje onesnaženih jam, kjer so bili zelo uspešni pri čiščenju Mišnice in vseh treh jam v okviru projekta Life za Kočevsko.

Vsi predsedniki Jamarskega kluba Novo mesto (Foto: I. Vidmar)

Ob jubileju so najbolj dejavnim svojim članom in posameznikom iz drugih jamarskih društev in samim društvom, s katerimi dobro sodelujejo, podelili priznanja, posebej pa so se poklonili tudi ustanoviteljema kluba Danilu Breščaku in starosti dolenjskega jamarstva Lojzetu Medletu. Ob tej priložnosti so zavrteli dokumentarne filme Tomaža Grdina o čiščenju jam in o raziskovanju Čaganke, odprli razstavo jamarske fotografije Tomaža Grdina in Marka Pršine, Andrej Hudoklin pa je podrobneje predstavil vsebino sedmega zbornika Dolenjski kras.

‹ nazaj