novice

Halo, tukaj je bralec Dolenjca!

7.12.2017 | 12:55 | M. Ž.

Utrinek z letošnjega martinovanja v Črnomlju (Foto: M. B.-J., arhiv DL)

Na četrtkov dežurni telefon je prva poklicala Črnomaljka, ki je bila zelo nezadovoljna z letošnjim črnomaljskim martinovanjem, ki je nekdaj veljalo za eno večjih prireditev v Beli krajini, zagotovo pa je bilo največje martinovanje v deželi belih brez. »To, kar je bilo letos, ni niti senca nekdanji prireditvi. Martinovanje je bilo skrčeno zgolj na ocenjevanje in podelitev priznanj. Niti pravega druženja ni bilo. Očitno pa je nekaj zelo narobe tudi v Društvu vinogradnikov Črnomelj, če vsi vinogradniki niso prišli niti po priznanja. To podeljevanje bi lahko opravili povsem interno in vsaj stroškov za dvorano ne bi bilo, saj domnevam, da jih je zavod za izobraževanje in kulturo najbrž zaračunal. Zanima me, kakšne načrte ima društvo vinogradnikov v prihodnje,« je potarnala Črnomaljka. Seveda smo se obrnili na omenjeno društvo, kjer nam bodo odgovor podali v naslednji številki Dolenjskega lista.

Zvesta bralka iz Novega mesta pa se je dotaknila prometa po Novem mestu: »Glede na to, da mestna občina želi čim bolj omejiti promet skozi staro mestno jedro oz. ga v prihodnje morda celo ukiniti, bi bilo nujno nekje v relativni bližini mesta, po možnosti na več mestih, in seveda obvezno tudi v bližini postajališča mestnega avtobusa omogočiti brezplačno parkiranje. S tem bi navsezadnje podprli tudi mestni promet, ki zdaj močno šepa, občanom in drugim obiskovalcem mesta pa omogočili normalen dostop do mesta tudi ob dneh, ko imajo daljše opravke, da ne govorimo o zaposlenih v mestu, ki morajo avtomobile vsak dan puščati na parkiriščih za osem in več ur. Ob sedanjih plačah si vsakodnevnega plačila parkirnine, denimo 9 ur po 0,50 evra za cenejše območje parkiranja, enostavno ne morejo privoščiti. Brezplačno parkiranje v garažni hiši pri Tušu je po novem omejeno na dve uri, tako da je, kolikor vem, zdaj možno brezplačno parkirati samo na parkiriščih pri grmskem gradu in še pred bloki v Plavi laguni na Seidlovi cesti. Pa še tu bi morala parkirišča po logiki pripadati stanovalcem in tamkaj delujočim podjetjem oz. ustanovam, poleg tega pa jih uporabljajo tudi obiskovalci pokopališča v Ločni,« je razložila in na mestno občino naslovila vprašanje, kako bo rešila ta problem in ali že pripravlja lokacije za brezplačna parkirišča, da mestno jedro ne bo ostalo prazno.

Na novomeški občini so odgovorili: »Zagotavljanje javnega parkiranja je sistem, v katerega se vlaga javna sredstva s ciljem omogočiti čim bolj kakovostne storitve občanom in uporabnikov teh sistemov. Ker je bil pretekla leta površno upravljan, je občina z uvedbo strožje parkirne politike, vključno s parkirnino, ki je na ravni drugih primerljivih slovenskih mest, poskrbela, da je sistem urejen tako, da je enakopraven in velja za vse enako, kot je v razvitih okoljih že desetletja v navadi. Vsakemu parkirišču smo določili režim, ki omogoča, da javna parkirna mesta v prvi vrsti koristijo tistim, ki potrebujejo dostop do storitev na določenem območju. V času prenove mestnega jedra smo uvedli dvourno brezplačno parkiranje v mestnem jedru, kar se je izkazalo za zelo pozitiven ukrep, ki ga nameravamo ohraniti tudi po končani prenovi, s čimer gremo naproti uporabnikom in podjetnikom v mestnem jedru. Zaposlenim v mestnem jedru omogočamo tudi nakup letnih dovolilnic za parkiranje po znižani ceni.« Poudarili so še, da je eden od osrednjih ciljev prenove zmanjšanje avtomobilskega prometa skozi mestno središče. »Zato smo že začeli številne akcije ozaveščanja občanov o trajnostnih možnostih prihoda v mesto, kar bomo nadaljevali tudi v prihodnosti. Ob vzpostavljenem parkirnem režimu imamo v načrtu več novih javnih parkirnih površin, pri čemer preučujemo možnosti vzpostavitve P+R-parkirišč (parkiraj in pelji),« so pojasnili na novomeški občinski upravi.

Marjan iz okolice Novega mesta se je oglasil v zvezi z ureditvijo priključka na regionalno cesto mimo Trima Trebnje. Menil je, da ta rešitev nikakor ne zagotavlja varnosti, kot je dejal trebanjski župan Alojzij Kastelic. Problematično je zavijanje tovornjakov iz Trima, cesta pri Surovini je enosmerna, prehod za pešce je 80 metrov nižje, vsi pa hodijo čez cesto, kjer je bil prej, kolesarska pot je speljana na 20 centimetrov visok pločnik …, je našteval. »Kje je tukaj kakšna varnost? Lahko bi pogledali dejansko stanje na terenu, če so takšni strokovnjaki. Zjutraj, od 6. ure do 6.30, bi lahko našteli več kot sto prekrškov. Za takšne projekte bi moral nekdo kazensko odgovarjati. Kar so naredili, je nedopustno!« je odločno povedal.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista z dne, 23. november 2017.

‹ nazaj