novice

Halo, tukaj bralec Dolenjca!

14.12.2017 | 14:30 | Mojca Leskovšek-Svete

Utrinek iz predstave Deseti brat (Foto: I. V., arhiv DL)

Utrinek iz predstave Deseti brat (Foto: I. V., arhiv DL)

Janez iz Trebnjega nas je prejšnji četrtek poklical še precej vznemirjen, saj se je le nekaj ur prej za las izognil prometni nesreči. »Če ne bi zavil na pločnik, bi me z zadnjim delom kamiona zadel,« je povedal o neljubem dogodku pri novi industrijski coni v Trebnjem. »Kateri »strokovnjak je tu naredil pločnik?! Že prej je bilo ozko, pa si na bankino zapeljal, da si se lahko umaknil,« je dejal. Po njegovem bi morali odstraniti pločnik ali pa razmestilni pas. »Preden so narisali črto, bi kamion lahko zapeljal, da bi videli. Lahko si šel mimo,« je pojasnil. Sedaj pa je bil kamion na sredini ceste, on pa ni pričakoval, da bo zavijal, zato ga je kamion z zadnjim koncem, ki je šel na nasprotni pas, skoraj zadel.

Župan občine Trebnje Alojzij Kastelic je povedal, da do takšnih dogodkov lahko pride, če se ljudje ne držijo predpisov. »Če pride na nasprotno vozeči pas in se zaleti, ni kriva cesta,« je dejal. Križišče so načrtovalci pregledali, naredili tehnični pregled, poleg tega ga je dala občina še posebej pregledati strokovnjaku za promet. Njegovo poročilo so prejeli prejšnji teden in potrjuje, da s cesto ni nič narobe. »Vse je v redu narejeno, širine so prave – takšne, kot velevajo tehnični pravilniki,« je povedal. Pločniki so zaradi varnosti peščev, je dejal, glede odstavnih pasov pa dodal, da so zato tudi predpisi, ki se jih je treba držati.

Silva z Vinice pri Šmarjeti nas je včasih večkrat poklicala in tudi kaj hudomušnega napisala, pa smo vedno vse objavili, nas je pohvalila. Sedaj se nam je po dolgem času spet oglasila, da bi nam na svoj hudomušen način povedala, kako danes živijo na vasi. »Le kje so tisti lepi časi, ko zapeli smo v vasi, smo koruzo ličkali, zelje in repo ribali, se skupaj družili in 'afne guncali'?! Le zakaj tega sedaj ni več, kot da je ta svet preklet. Če v vasi skupaj vsi živimo, bi v redu bilo, da skupaj držimo, da se tudi poveselimo in ne, na žalost, odtujimo,« je prebrala svoj zapis. K temu je še dodala: »Kar se danes dogaja, je živa groza. Vse je odtujeno, ljudje se pričkajo za vsako stvar. Kar danes poslušaš, ti gredo kar lasje pokonci – še tisto malo, kar jih starejši ljudje imamo.« K njenemu mnenju, da bi bilo lepše, če bi se ljudje razumeli in bili prijatelji, seveda nimamo kaj dodati.

Da ni več »luštno življenje v vasi«, pa je povedal tudi dolgoletni naročnik Dolenjskega lista iz okolice Trebnjega. A za to ni »okrivil« medčloveških odnosov, ampak cesto. »V Sloveniji spadamo na 1. mesto. Nikjer drugje ni toliko prometa. Tudi policija ne more pomagati. Mirnska dolina je odprta linija, kjer dirkajo. Tovornjaki – včasih jih je v eni uri 100 – vozijo, kot da ni prometnih znakov in omejitev hitrosti. Hudo mi je, ko zato plačajo kazen, ker vem, da morajo delati, a je tudi nam hudo živeti ob takšni cesti,« je povedal o prebivalcih krajev: Slovenska vas, Rakovnik, Bistrica in Mokronog. Promet od krožišča v Trebnjem do Mokronoga postaja, kot je dejal, vedno hujši, nihče pa na ta problem še ni opozoril. Ocenjuje, ker jih včasih, ko je doma, šteje, da gre za več kot 200 tovornjakov in več kot pet tisoč osebnih vozil. »Bo pa še huje,« je prepričan. Kot dobro stvar trenutno ocenjuje mirnski most, kjer se promet malo umiri, ko bo Mirna dobila obvoznico, pravi, pa bo to za Mirno boljše, za njih pa slabše, ker bo šlo mimo njih še več tovornjakov. »Treba se bo na to pripraviti,« je povedal in dodal, da bo morda treba razmisliti tudi o kakšni obvoznici vasi oz. manjših krajev.

Bralec iz okolice Trebnjega je izredno zgrožen, kot je dejal, »nad komunistično vlado in politiki, predvsem iz SD«. »Bogove se gredo! Naše ustavno sodišče za njih nič ne pomeni. So nad njim,« je komentiral spremembo ustave zaradi zakona o financiranju zasebnih šol. »To me spominja na povojne čase, ko je vladala komunistična stranka,« je dejal in dodal, da je Cerarjeva vlada to neštetokrat dokazala. »Pa se ima za tako moralno!« je pristavil. Pri tem se je obregnil tudi ob vladno reševanje oz. zaščito begunca. »Borili naj bi se raje za slovenske državljane, ki jih je veliko na robu preživetja, pa tega ne vidijo!« je dejal.

Anica iz Novega mesta je pogosta obiskovalka prireditev v Kulturnem centru Janeza Trdine in je s ponudbo zelo zadovoljna. »Malo pohvale, pa tudi malo graje,« je dejala, ko je povedala, kaj jo je zmotilo. »Opero Deseti brat si bom ogledala v soboto v okviru novomeškega abonmaja, danes pa sem za darilo kupila dve karti za dodatno predstavo 29. novembra in zanju plačala 36 evrov. Ob moji pripombi, da je karta draga, je blagajničarka rekla, da ni v predprodaji,« je povedala. Ne zdi se ji prav, da je za predstavo 29. novembra kupila karti 23. novembra po ceni 18 evrov za karto, kot bi karto kupila na dan predstave, zdi pa se ji tudi drago. »Pričakovala bi, da bo karta v 'predprodaji' 16 evrov, na dan dogodka pa 17, kot je bilo to za ostale predstave,« je povedala.

Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Vaše pripombe, vprašanja in mnenja pričakujemo danes med 18. uro 19. uro na tel.št. 07/39-30-500, lahko nam tudi pišete na uredništvo@dol-list.si ali izpolnite obrazec na naši spletni strani. Vaša mnenja z odgovori pristojnih bomo objavili v prihodnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine Vesna Dular nam je povedala, da cene vstopnic postavlja Zavod Friderik I. Baraga, njihov zavod pa sodeluje samo kot "suport" – dajejo prostor in skrbijo, da vse gladko poteka. Je pa povedala, da se ji osebno 18 evrov ne zdi drago, ker predstava traja dve uri in pol, v njej je veliko nastopajočih in je lastna produkcija, v katero je bilo treba dati tudi več vložka. Bojan Bencik iz Zavoda Friderik I. Baraga pa je povedal, da zaradi prekratkega roka razpisa dodatnih dveh predstav 29. in 30 novembra niso mogli organizirati predprodaje in prodaje. »Predprodaja je običajno mesec ali dva pred predstavo,« je še povedal.

Vika Lozar iz Črnomlja nam je tokrat pisala. »V Beli krajini je velika želja tudi majhnih zaselkov in vasi, da dobijo asfaltirano cesto in tudi razsvetljavo,« je zapisala. Glede razsvetljave pa ima sama nekoliko drugačno mnenje. »Strokovnjaki opozarjajo, da osvetljene noči niso v prid zdravja ljudi. Najboljši spanec je v popolni temi. Razsvetljava v manjših krajih, kjer je zelo nizka frekvenca pešcev, tudi zaradi tega ni potrebna,« je zapisala. Da bi jo imeli zaradi tatov, pa tudi ni potrebno, saj, kot je zapisala, lopovi danes kradejo celo pri belem dnevu. Vaščanom Grdunov pri Preloki zato polaga na srce, naj premislijo o tej svoji želji in naj denar raje porabijo za kaj bolj koristnega.

Kar dve bralki pa sta opozorili na smrad po gumi, ki ga, kot nam je pisala Andreja Jakše, že tri dni vohajo na Drski, v Ulici Slavka Gruma. Stanovalka iz Ulice Slavka Gruma, ki nas je poklicala, meni, da se ta vonj širi iz bližnjega gradbišča novih blokov.

Pisno se je na nas obrnil tudi Gorazd Marinček iz Dolenjih Selc, in sicer s prošnjo za objavo zahvale medicinskemu osebju. V soboto, 25. 11., dopoldne si je s krožno žago prerezal zadnji členek palca na levi roki. Najprej so ga oskrbeli v dežurni ambulanti ZD Trebnje in potem na urgenci v Novem mestu. »Celotna oskrba s kirurškim posegom vred je potekala izredno učinkovito, osebje je bilo vljudno in prijazno z visoko stopnjo profesionalne empatije in razumevanja. V trenutkih med posamičnimi fazami sem lahko opazil enako ravnanje z vsemi pacienti,« je zapisal. Zato se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim zglednim ravnanjem poskrbeli za njegovo dobro počutje kljub boleči nezgodi, še posebej pa ekipi na urgenci in kirurgu Boštjanu Lahu, ki mu je sestavil nesrečni prst. »Ta izkušnja in še nekaj drugih v preteklih desetih letih mi utrjujejo prepričanje, da je v javnem zdravstvu mogoče z razumnimi organizacijskimi (in ne samo s finančnimi) posegi in s profesionalno empatijo doseči zadostno učinkovitost za zadovoljstvo vseh bolnikov in tudi zdravstvenega osebja. Še enkrat, iskrena hvala vsem!« je zapisal.

Ponovno pa se nam je oglasil Robert Rudman, ki nam je že oktobra sporočil, da v spodnji etaži parkirne hiše pri novomeškem stadionu v večernih urah niso prižgane luči. Kot je povedal, je v garaži zvečer še vedno popolna tema. Na njegovo vprašanje, objavljeno skupaj z odgovorom v Haloju 19. oktobra, so nam z Mestne občine Novo mesto tedaj sporočili, da je v parkirni hiši Portoval najverjetneje prišlo do okvare luči ter da so obvestili koncesionarja, da odpravi težavo in uredi, da bodo v parkirni hiši gorele luči toliko časa kot javna razsvetljava. Na naše ponovno vprašanje, zakaj luči še vedno ne gorijo, pa so nam sporočili, da je koncesionar luči popravljal že oktobra, a so se težave ponovile. Sedaj so zamenjali senzor in od torka bi luči ponovno morale delovati.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista z dne, 30. november 2017.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava