Minister Židan: »Vstop v gozdove je še nevaren!«

15.12.2017 | 08:20

Kočevje - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je včeraj obiskal družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG). Kot je povedal, državne družbe, ki gospodari z gozdovi v lasti RS, ni obiskal zaradi kritik izrečenih na nedavni seji odbora za kmetijstvo na račun poslovanja SiDG. »Ves čas hodim po terenu in tudi v Kočevje tokrat nisem prišel prvič. Še pred koncem leta sem nameraval priti pozdraviti poslovodstvo in se seznaniti kaj načrtujejo, zlasti pa jih vprašati, kako so uspešni v borbi proti podlubnikom. Naša želja je namreč, da je državno podjetje zgledno,« je pojasnil in dodal, da jih je glede na nedavni močan veter, ki je polomil veliko dreves, povprašal tudi, kako so na to odreagirali.

Kot je povedal Židan, ga je vodstvo seznanilo, da so že večino C odločb realizirali in da je tudi že potekal gospodarski posek po A odločbah, je pa vetrolom to situacijo spremenil. »Vesel sem, da so pripravljeni, da tudi tukaj pravočasno odreagirajo,« je dejal in dodal, da bodo že v ponedeljek šle ekipe v gozdove, saj je, kot je dejal, zaenkrat še vstop v gozdove nevaren, začeli pa bodo z odpiranjem prometnic. Poudaril je, da je potrebno les, ki je bil poškodovan, do maja odstraniti iz gozda in sicer iz vseh, tako državnih kot zasebnih gozdov. »Če nam bo to uspelo, bo to zelo koristno. Letošnje leto smo namreč doživeli prelom, ki smo ga čakali v borbi prosti lubadarjem,« je dejal in dodal, da je odkazano 20 odst. manj dreves, kar je dober podatek, vendar nova poškodovana drevesa, če se ne odstranijo iz gozda, predstavljajo novo žarišče. Kot je povedal, je po zadnji, dan in pol stari informaciji, poškodovanega pol milijona kubikov lesa. Glede na to, da imamo v Sloveniji nekaj čez 300 milijonov lesne mase, in da je bilo pri zadnji veliki naravni katastrofi, žledolomu leta 2014 poškodovanih nekaj čez 9 milijonov kubikov, to ni tako velika številka, tudi zato pa sta kot je dejal, v tem trenutku na prvem mestu varnost in zdravje ljudi, saj v gozd, kot je še enkrat opozoril, še vedno ni varno hoditi.

Poleg poteka sanacije podlubnikov je poslovodstvo SiDG ministra seznanilo s poslovanjem družbe v 11 mesecih letošnjega leta in načrti za prihodnje leto, pa tudi, kot je povedal generalni direktor SiDG Zlatko Ficko, kako se bodo lotili sanacije vetroloma. »To ni tako enostavna zadeva. Glede na ocenjeno količino ZGS pomeni, da je bistveno večje razsežnosti, kot lubadar,« je dejal. Poudaril je, da je pol milijona kubikov, kot je trenutna prva ocena ZGS, izjemno velika količina in sicer prevsem glede na to, da je sanacija takšnega gozda ena najtežjih, kar se jih lahko zgodi, saj je les prepreden po dolgem in počez, zaradi česar so razmere za sanacijo izjemno težke. Kot je povedal, se bodo jutri dobili s predstavniki ZGS, da bodo naredili sanacijski načrt za celotno državo, prvi korak pa bo odpiranje gozdnih prometnic, ki so zametane s porušenim lesom in zato neprevozne. Kar zadeva kadra ga ima SiDG dovolj, da naredijo oceno in sanacijski načrt. »Je pa seveda rahla težava v tem, da bo potrebno zadevo peljati preko javnih razpisov, kar nas ne nazadnje zakon obvezuje, to pa pomeni, da pri tem izgubljamo del časa,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je na prvem mestu varnost izvajalcev in pa pravno-formalno izpeljan postopek, da imajo za svoje ravnanje vse odločbe in sklepe.

Na vprašanje novinarjev, kaj pravi o tem, da poslanci niso bili zadovoljni z njihovim letnim poročilom, je Ficko dejal, da je bilo poročilo sestavljeno iz dveh delov: revidiranega letnega poročila, ki ga je potrdil nadzorni svet in ga predložil vladi oz. skupščini v obravnavo, ter poročila, ki pa je tudi botroval zapletu, češ, da se pojavljata dva, narejenega na osnovi določila 31. člena zakona o ustanovitvi SiDG, ki govori, da morajo letno poročati tudi državnemu zboru o realizaciji ključnih sedmih ciljev gospodarjenja. »Zato smo tudi naredili dva poročila. Enega nadzorni svet potrjuje, drugega pa ne,« je dejal in dodal, da v kolikor bi seja odbora za kmetijstvo potekala normalno in če bi državnemu sekretarju ali predstavnikom SiDG dovolili, da to pojasnijo, ne bi prišlo do tega, do česar je.

»Želel bi si, da se to državno podjetje ne opazuje skozi politična očala, kar se, ne nezadnje tudi, ker se bližajo volitve, ampak skozi gospodarska očala,« pa je povedal Židan. Kot je dejal, obstaja vsaj 10 do 15 milijonov razlogov, zakaj so nekateri proti SiDG. »Ta denar, ki sedaj ostane podjetju in potem državi, je šel popolnoma neupravičeno v zasebne roke. Zato razumem, da so ti ljudje sedaj nezadovoljni, vendar pa njihovo nezadovoljstvo ni legitimno,« je dejal in dodal, da vodstvu podjetja zaupa in da podpira. »Želim si, da bi še marsikatero drugo podjetje znalo delovati, tudi če je državno, z dobičkom, kot to podjetje zna. O tem pa nihče ne govori. Podjetje je eno pomembnih državnih podjetij, ki ima nadpovprečen donos na hektar, ki ga je država vložila v to podjetje. To pa je tudi tisto, kar od podjetij hočemo,« je dejal in dodal, da imamo ljudje lahko različna mnenja, da pa so podatki samo eni, to pa je, da družba dobro posluje.

»Prvi cilj gospodarjenja je dobičkonosnost in naše podjetje to uresničuje,« je dejal Ficko. V tem trenutku se dobiček SiDG giblje okoli 17 do 18 milijonov evrov, kar je za podobna podjetja, kot je dejal, težko dosegljivo. »Res je, da nam nekateri očitajo, da nismo izvajali v obsegu gojitvenih in varstvenih del, vendar tisto, kar je bilo za letošnje leto planirano, je bilo tudi izvedeno,« je povedal.

»Slovenska lesna industrija končno spet raste, 10 do 15 odst. letno, to pa pomeni, da se potreba po hlodovini iz gozda povečuje. Ljudje pa pozabljajo nekaj, kar pa je bistveno, in sicer da državni gozd pomeni samo 20 odst. slovenskega gozda. Surovina se lahko v nekem odstotku dobi iz državnega gozda, treba pa jo je dobiti tudi iz zasebnega,« pa je dejal Židan še o kritikah SiDG glede prodaje lesa. O opozorili slovenskih žagarjev, da potrebujejo surovino, je dejal, da je še vedno tako, da posekamo 6 milijonov kubikov, od katerih jih nekaj čez 3 milijone ostane v Sloveniji, ostalo pa se izvozi. »Nič ne pomaga, če večino hlodovine državni gozd proda v Sloveniji, potrebo bo tudi zasebnikom ponuditi tako dobre pogoje, da bodo tudi oni imeli svoj legitimni interes, da prodajo svoje slovenskim kupcem in ne da izvažajo,« je dejal in dodal, da se je pogovarjal z marsikaterim velikim zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji, vsi pa povedo isto, da če jim slovenski kupec ponudi vsaj približno podobne pogoje kot tuji, bodo les raje prodali slovenskemu kupcu.

M. L.-S.

Komentiraj prispevek