dolenjska

Demenca, moja učiteljica

16.1.2018 | 17:45 | Tekst in foto: J. Ambrožič

Ana Cajnko in Desa Muck

Ana Cajnko in Desa Muck

Trebnje - Pred enim mesecem je izšla knjiga Demenca, moja učiteljica, ki jo je napisala Ana Cajnko iz okolice Mokronoga. Mnogi avtorico poznamo kot likovnico, v tej knjigi pa jo spoznamo v povsem novi vlogi. Ta Ana je hčerka mame, ki jo je doletela demenca, prostovoljka in gonilna sila društva RESje, ki deluje na področju izboljšanja življenja oseb z demenco in njihovih svojcev.

Sinoči so knjigo predstavili v Knjižnici Pava Golie Trebnje, s Cajnkovo se je pogovarjala njena soobčanka, pisateljica in igralka Desa Muck. Tam je bil tudi župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, ki je povedal, da so pred leti v Mokronogu že organizirali delavnico o demenci, zdaj pa je Cajnkovo povabil, da se oglasi na občini, da bodo skupaj naredili strategijo za nadaljnje izobraževanje in delo na tem področju. 

Približno 5 do 8 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, ima eno od oblik demence, ki je neozdravljiva. Število oseb z demenco se s starostjo močno povečuje. Po 80. letu zboli vsak tretji. Ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno med 30.000 in 40.000 oseb z demenco.

Polna knjižnica je bila dokaz, da je demenca res kuga sodobnega časa, ki lahko prizadene prav vsakogar od nas. Sama po sebi ni bolezen, temveč skupek simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni. Najpogostejša je demenca pri Alzheimerjevi bolezni, ostale vrste demenc pa povzroča preko 220 različnih bolezni, ki jih imenujemo tudi »bolezni starosti«.

"Na začetku nisem imela znanja, takrat sem naredila, kar sem znala. Vam pa povem, najpomembnejša je empatija, da imaš človeka, ki je zbolel, rad in mu greš naproti. Ko sem ugotovila, da mama ni samo sitna, da za tem stoji bolezen in da si ne more pomagati, je bilo lažje za obe," je  med drugim povedala avtorica.

Demenca, moja učiteljica

O ljudeh z demenco še vedno premalo vemo in po oceni Cajnkove je generalna zmota ta, da marsikdo misli, da te osebe ne čutijo in da je vseeno, kako delajo z njimi. "Ko človek potrebuje tujo pomoč in postane le predmet dela, izgubi svojo bit ter dostojanstvo."

V knjigi zelo nazorno opisuje življenje dementnih v enem od domov za starejše občane (nikjer ne napiše njegovega imena, a bralec lahko sklepa, da se je to dogajalo v Ljubljani): pomirjevala za »moteče«, odmerjen čas za obroke, zapiranje v sobe, zasmehovanje, oštevanje …

Več o knjigi in tem, kako ponižujoče ter nečloveško so ravnali z njeno mamo v domu, pa tudi o izkušnjah para, ki si je moral dobesedno izboriti obisk pri nevrologu, lahko preberete v četrtkovi izdaji Dolenjskega lista. Obrnili smo tudi na Dom starejših občanov Trebnje in izvedeli, kako pa pri njih skrbijo za dementne.

‹ nazaj

Galerija (5)

deme1
deme2
deme3
deme4
Demenca, moja učiteljica

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava