kočevsko-ribniško

Vetrolom je povzročil več škode, kot so sprva mislili

18.1.2018 | 18:30 | M. L.-S.

Člana poslovodstva SiDG: Zlatko Ficko (levo) in Dejan Kaisersberger (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je včeraj predstavila preliminarne rezultate poslovanja družbe v letu 2017, podali pa so tudi informacije o stanju državnih gozdov, poškodovanih v decembrskem vetrolomu in o postopku sklepanja dolgoročnih prodajnih pogodb za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (GLS).

»Prvotne ocene razsežnosti obsega poškodovanih gozdov so se tako v površini prizadetih kot tudi v obsegu količine kubičnih metrov pokazale za premajhne,« je povedal o škodi, ki jo je povzročil decembrski vetrolom, vodja službe za gozdarstvo Miha Zupančič. Po sedanji oceni bo potrebno posekati zaradi vetroloma poškodovanega drevja v višini približno 1.108.000 m³ in sicer na polovici površine državnih gozdov. Kot je povedal, ocenjena višina poseka predstavlja skoraj letni obseg sečenj, ki je predpisan z gozdnogospodarskimi načrti.

Sama struktura poškodovanega drevja kaže, da so poškodovani pretežno iglavci in sicer kar okoli 80 odst. je iglavcev. Kot je povedal glavni direktor SiDG Zlatko Ficko, so izvajanju sanacije poškodovanih gozdov, ki je v polnem tek, prilagodili tudi ostala dela v družbi. Z omejevanjem redne sečnje usmerjajo izvajalce na področja poškodovanih gozdov, pri čemur pa opažajo, da je izvajalcev sečnje in spravila lesa v Sloveniji premalo, da bi zagotovili posek vseh poškodovanih iglavcev do vegetacije.

Zupančič je opozoril, da so pogoji za izvajanje sečnje in spravila po vetrolomu še težji kot sicer, zato je sanacija nekoliko počasnejša in dražja, predvsem v gozdovih, ki niso dovolj odprti z gozdnimi prometnicami. Odpiranje gozdnih prometnic je bil sicer eden prvih sanacijskih ukrepov. Do sedaj so skupno očistili in s tem omogočili dostop v gozd, pregled poškodovanosti gozdov ter začetek sečnje in spravila poškodovanega lesa, že 774 km cest.

Prodajo lesa bodo prilagodili dinamiki izvajanja sanacije. Po podpisu dolgoročnih pogodb za prodajo lesa predelovalcem bodo prodajo lesa preusmerili na te pogodbe, viške glede na možnosti prodaje po dolgoročnih pogodbah pa bodo prodajali preko javnega zbiranja ponudb in preko javnih dražb gozdno lesnih sortimentov. 15. januarja se je namreč iztekel rok za prijavo na javni razpis za sklepanje dolgoročnih prodajnih pogodb za prodajo gozdno lesnih sortimetov, ki je bil objavljen 27. decembra na spletni strani SiDG za prodajo skupno 670.000 m³ okroglega lesa iglavcev in listavcev. Kot je povedal vodja prodaje in logistike Jože Sterle je na razpis prispelo 195 ponudb, od tega dve tuji. Pošiljatelje nepopolnih vlog bodo pozvali k njihovi dopolnitvi, nato pa bo komisija določila količine in vrste gozdnih lesnih sortimentov, ki bodo pripadle posameznemu ponudniku. Predvidevajo, da bo postopek končan v drugi polovici februarja.

Lani so sicer načrt sečnje in prodaje lesa po preliminarnih rezultatih, kot je povedal direktor za finance, računovodstvo in kontroling Dejan Kaisersberger, močno presegli. Načrtovane prodajne cene lesa sicer niso dosegli, saj se je, kot je povedal, zaradi napada podlubnikov povečala količina slabšega lesa v prodaji, kar je neugodno vplivalo na povprečno ceno. Kljub temu pa je bila dosežena prodajna cena za več kot šest evrov na kubični meter višja kot v prejšnji ureditvi s koncesninami.

Po preliminarnih podatkih so lani prodali 1,14 milijona m³ gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 50,10 evra na kubični meter. Pri tem je SiDG ustvaril 17,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 76 odst. več od letnega načrta. Neto donos za državo, ki predstavlja razliko med vrednostjo lesa ter stroški poseka, spravila, gojenja in investicij, je lani dosegel 35,3 milijona evrov oziroma 30,90 evra na kubični meter, kar predstavlja skoraj trikrat več, kot je bilo to v času koncesnin.

Kot je povedal Kaisersberger, je SiDG v 18 mesecih svojega obstoja ustvarila 23,6 milijona evrov dobička pred davki, kar je 1,2 milijona več od zneska ustanovnega kapitala družbe.

‹ nazaj