S pištolo grozil, da bo ubil njo in otroka

13.2.2018 | 09:00

Mahmut Subašić je v priporu od lanskega oktobra.

Krško - Tri leta zapora si je prislužil 34-letni Mahmut Subašić iz Velike Kladuše v Bosni in Hercegovini, ki je avgusta lani oropal svojo žrtev v Sevnici. Odnesel je 15 tisočakov, ki jih mora oškodovanki oz. njeni družini vrniti v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.

Kaj točno se je dogajalo 24. avgusta v eni od hiš v Sevnici, na sodišču nismo izvedeli. Krško tožilstvo, obtoženi ter njegov odvetnik Marko Bregar so sklenili sporazum o priznanju krivde in zato prav veliko o podrobnostih niso govorili. Jasno je le, da je tistega dne Subašić vstopil v hišo in ženski, ki je bila tam, pod nos pomolil pištolo. Zahteval je denar in jo usmerjal proti garderobi. Ker ni hotela takoj odpreti sefa, ji je zagrozil, da bo ustrelil njo in otroka. Ker se je močno prestrašila, je odprla sef in iz njega vzela 15 tisoč evrov ter mu jih izročila.

Tožilec Jože Zevnik in pooblaščenec oškodovanke Andrej Brečko

Neuradno smo izvedeli, da naj bi se obtoženi in žrtev poznala, saj naj bi v preteklosti delal v njihovem družinskem gradbenem podjetju. Na vprašanje, ali je nemara obstajal dolg do roparja, je pooblaščenec oškodovanke Andrej Brečko odgovoril, da ni bilo nobenega dolga.

Pred izrekom sodbe je Subašićev odvetnik Bregar predlagal, da bi njegova stranka kazen odslužila na alternativen način, in sicer bi bila v zaporu ob koncih tedna, delovne dni pa bi delala. Sodnika Gojmirja Pešca je skušal prepričati, da je Subašić že pred priporom, ki mu je bil odrejen oktobra, imel nekakšno delovno razmerje, sicer formalno ni bil zaposlen, a je redno delal pri zasebniku. Zdaj je pridobil izjavo direktorice nekega gradbenega podjetja, ki s svojim podpisom garantira, da bi z njim sklenili delovno razmerje, če bi kljub prestajanju zapora lahko delal vsaj 40 ur na teden.

Marko Bregar

»Tak način prestajanja kazni bi bil v korist njegovih dveh mladoletnih otrok. Omogočen mu bo zaslužek, ki ga bo v veliki meri namenil izpolnjevanju preživninskih obveznosti,« je pojasnil Bregar.

»Zaradi teže in narave kaznivega dejanja nasprotujem alternativnemu načinu prestajanja kazni,« je bil odločen višji državni tožilec Jože Zevnik.

Pooblaščenec oškodovanke je šel še korak dlje, med drugim je rekel, da bi bila potrebna stranska sankcija v obliki izgona tujca iz države, a ga je sodnik hitro ustavil, češ da je bil sklenjen sporazum in da to pač ni mogoče.

Na koncu je sodnik Pešec razsodil, da bo tri leta moral preživeti v zaporu: »Storili ste hudo kaznivo dejanje iz koristoljubnosti, zapor ob koncu tedna ni primerna oblika sankcije.«

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek