Zdravnik konča specializacijo in nato mirno odide. Je to prav?

15.2.2018 | 08:35

Kdaj v naših zdravstvenih domovih in bolnišnicah ne bo čakalnih vrst?

Kdaj v naših zdravstvenih domovih in bolnišnicah ne bo čakalnih vrst?

Novo mesto - Nemalokrat je slišati, da bolniki ostajajo pred zaprtimi vrati, ko iščejo zdravnika, ki bi jih še lahko sprejel, saj je večina že prezasedenih - to velja tako za družinske zdravnike, pediatre oz. šolske zdravnike kot zobozdravnike po vsej Sloveniji.

Alenka Simonič, direktorica ZD Novo mesto.

Alenka Simonič, direktorica ZD Novo mesto.

Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Novo mesto asist. mag. Alenka Simonič, dr. med., pove, da se res tudi v novomeškem zavodu že dlje časa srečujejo s pomanjkanjem zdravnikov, a vseeno nekateri še niso polno zasedeni in paciente sprejemajo. O tem se lahko prepriča vsak, ki pogleda spletno stran zdravstvenega doma in najde seznam zdravnikov in zobozdravnikov, ki bolnike še opredeljujejo. O tem jim povedo tudi v informacijski pisarni v avli ZD. Največ zdravnikov je prostih v Novem mestu na sedežu ZD, nekaj pa tudi še v zunanjih ambulantah.

PROSTI ZDRAVNIKI ŠE NA VOLJO

V ZD Novo mesto zdravstveno oskrbo otrok in mladine zagotavlja enajst izbranih osebnih zdravnikov, zdravstveno oskrbo odraslih pacientov pa 17. »Paciente nad 19. letom, opredeljene pri pediatru oz. šolskemu zdravniku usmerjamo, da si za osebnega zdravnika izberejo specialista splošne oz. družinske medicine. Tako omogočimo, da pediatri vseskozi lahko sprejemajo nove paciente in da so zdravniki bolj enakomerno obremenjeni,« pravi Simoničeva.

Podobna praksa velja tudi v zobozdravstvu. V novomeškem domu zobozdravstveno oskrbo zagotavlja 14 izbranih osebnih zobozdravnikov (tudi na zunanjih lokacijah), osem od njih tako za mladino kot odrasle. Pacientom slednjih tako ni potrebno ob dopolnitvi 19. leta starosti menjati zobozdravnika.

Je pa nasploh v zdravstvu in tudi v ZD Novo mesto že pereč problem pomanjkanje zdravnikov, čeprav na Zdravniško zbornico redno sporočajo potrebe po novih zdravnikih specialistih. Razpisi za regijo so v glavnem odobreni, a problem je, da po končanih specializacijah mnogi zdravniki odidejo drugam.

»Moteče je v sistemu, da ne moremo vplivati na to, da ko zdravnik konča neko specializacijo in mi računamo na njegovo zaposlitev, saj smo jo načrtovali, mirno odide iz regije ali iz države, ali pa celo iz sistema javnega zdravstva. Nedopustno je, da javni sistem tako izgublja zdravnike, v katere je veliko vlagal, ti pa odhajajo brez obveznosti. Tu so potrebne spremembe, saj mislim, da smo vsi zdravniki, izšolani po našem sistemu, torej z javnimi sredstvi, dolžni naši državi in ljudem ta vložek vsaj delno vrniti,« meni Simoničeva.

Več o tej problematiki in kako se z njo spopadajo v novomeškem ZD, si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava