dolenjska

Ivančna Gorica med najbolj razvojno prodornimi občinami

15.2.2018 | 14:35 | M. L.-S.

S podelitve priznanj (Foto: Gašper Stopar)

Ljubljana, Ivančna Gorica - Kot smo že poročali, je nagrado Zlati kamen za najbolj razvojno prodorno občino letos prejela občina Kočevje. V ožji izbor za nagrado, ki se je uveljavila kot oskar za slovenske občine, in sicer v prvo dvanajsterico med 212 slovenskimi občinami, pa se je uvrstila tudi občina Ivančna Gorica.

Občina Ivančna Gorica je bila leta 2014 četrta najbolj razvojno prodorna občina v Sloveniji. Letos je prejela plaketo za razvojni prodor v osrednji in jugovzhodni regiji Slovenije, kjer sta se za najbolj prodorno poleg Ivančne Gorice potegovali še občini Logatec in Kočevje, ki je bila tudi zmagovalka te regije. V zahodni regiji je nagrado prejela občina Ajdovščina, v regiji od Koroške do Posavja občina Radlje ob Dravi, v vzhodni Sloveniji pa je zmagala občina Ruše.

»Ivančna Gorica je izvrsten primer kraja, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha. Upravljanje občine še naprej odlikujeta modernost in strateška naravnanost: med nove izvirne prijeme sodijo aktivnosti na področju okoljskega osveščanja, Medobčinski razvojni center pa je primer dobre prakse za sodelovanje občin pri pridobivanju evropskih sredstev«, so v obrazložitvi nagrade zapisali ocenjevalci strokovnega sveta prodornosti občin.

Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad pa je po prejetju plakete Zlati kamen povedal: »Veseli me, da je Občina Ivančna Gorica ponovno prejela visoko priznanje za razvojni prodor v letu 2018. Priznanje je potrditev skupnega truda vseh, ki želijo občini dobro in so za to pripravljeni tudi nekaj narediti. Takih ljudi je v občini veliko in to ne samo med tistimi, ki se z razvojem občine ukvarjamo poklicno. Prostovoljstvo je pri nas še vedno vrednota, ki jo mnogi naši občani postavljajo na visoko mesto na lestvici vrednot. V zadnjih nekaj letih smo se uspeli uvrstiti med najbolj razvite slovenske občine. Ta uspeh je še toliko večji, ker je bila občina ob ustanovitvi praktično brez vsake infrastrukture ali pa je bila ta skoraj v celoti dotrajana. Smo največja slovenska občina, ki v prejšnjem sistemu lokalne samouprave ni imela svoje upravne enote, temu primerno pa je bilo tudi vlaganje v infrastrukturo. Vse to smo uspeli nadoknaditi in danes nas kot občino, v kateri želijo živeti in delati, prepoznava čedalje več ljudi. Število prebivalcev stalno narašča in s tem tudi izzivi za prihodnost. Teh je gotovo še veliko. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.«

‹ nazaj