gospodarstvo

Brezposelnost: delo je, potrebe na trgu so

19.3.2018 | 11:30 | L. Markelj

Tatjana Muhič (Foto: L. M.)

Novo mesto - »Delo je, potrebe na trgu so. Število brezposelnih v naši regiji trenutno predstavlja 4,8 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji in se je v zadnjih letih močno zmanjšalo,« pove direktorica novomeške območne službe zavoda za zaposlovanje Tatjana Muhič.

Na območju Dolenjske in Bele krajine je bilo konec februarja 4.073 brezposelnih, kar pomeni, da se je v primerjavi z enakim obdobjem lani to število zmanjšalo za 12,3 odstotka na nivoju območne službe, ravno tako pa tudi na vseh štirih uradih za delo, največ na črnomaljskem – za 16,1 odstotka, najmanj pa na metliškem – za 9,5 odstotka.

Nižjo stopnjo brezposelnosti gre seveda povezati z gospodarsko rastjo, kar pomeni, da se je stanje najbolj izboljšalo v letih 2016 in 2017. »Letos takega upada brezposelnosti ne pričakujemo, ker bo zaradi potreb na trgu manjši priliv v našo evidenco, hkrati pa tudi odliv, saj se z zmanjšanjem števila brezposelnih slabša struktura tistih, ki ostajajo prijavljeni na zavodu,« ugotavlja direktorica Muhičeva.

Na voljo preprosta dela

V zadnjih dveh letih se je torej povpraševanje po delovni sili močno povečalo. Predlani so na zavodu objavili 5.170 prostih delovnih mest, kar 50 odstotkov več kot leto prej, lani pa 6.760. Kot pove Muhičeva, je največ povpraševanj po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcih, operaterjih CNC-strojev, orodjarjih, ključavničarjih, zidarjih, mizarjih, kuharjih, natakarjih, prodajalcih, električarjih. »Večina navedenih poklicev je deficitarnih in jih na trgu dela primanjkuje že nekaj let. Res je, da se gospodarstvo in srednješolsko poklicno izobraževanje zadnja leta bolj povezujeta, da šole bolj sledijo potrebam gospodarstva, a pri tem bo treba še vztrajati ter iskane poklice mladim predstaviti kot atraktivne, da se da tudi z njimi dobro zaslužiti in živeti,« meni Muhičeva.

Za delodajalce obstajajo različne spodbude za zaposlovanje. V sklopu ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo tudi ukrep Spodbude za zaposlovanje. »Trenutno imamo odprta tri javna povabila – Zaposli.me, Trajno zaposlovanje mladih, Priložnost zame v NVO –, na podlagi katerih delodajalci lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb, če izpolnjujejo razpisne pogoje in če zaposlijo osebo iz ciljne skupine, ki je določena v javnem povabilu. Delodajalci imajo tudi možnost, da prek programa Usposabljanje na delovnem mestu usposobijo brezposelno osebo za konkretno delovno mesto,« pove direktorica novomeške območne službe zavoda za zaposlovanje in upa, da bodo te možnosti delodajalci čim bolj izkoristili.

Osnovna šola je nujna

A kljub večjemu povpraševanju po delovni sili je tudi brezposelnih še veliko. Med njimi je največ tistih, ki imajo omejitve, zaradi katerih ne morejo konkurirati na trgu dela. Pogosto se zgodi, da so to sicer osebe s poklici za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po katerih delodajalci najbolj povprašujejo, a zaradi različnih omejitev ne morejo dobiti zaposlitve. Visok je tudi delež dolgotrajno brezposelnih, ki so na zavodu prijavljeni več kot eno leto, in sicer je teh 55 odstotkov, 40 odstotkov pa je takšnih, ki so na zavodu prijavljeni več kot dve leti. Med temi so v glavnem starejši od 50 let, invalidi ter osebe, ki imajo zdravstvene omejitve.

Po izobrazbeni strukturi pa je največ brezposelnih, skoraj polovica, takih z nedokončano ali končano osnovnošolsko izobrazbo (47 odstotkov), 12 odstotkov pa ima dokončano 6., 7. ali 8. raven izobrazbe. Kot pravi Muhičeva, že delo v sami proizvodnji danes zahteva vsaj dokončano osnovnošolsko izobraževanje, to je minimum za delodajalce, zato se na zavodu trudijo z osnovnošolskim izobraževanjem za odrasle prek RIC-a. V tej skupini je zelo veliko Romov, o katerih zavod posebej sicer ne vodi evidence.

Iskalce zaposlitve, ki nimajo delovnih izkušenj oz. imajo neustrezna znanja in veščine, vključujejo v programe izobraževanja in usposabljanja. Mednje sodijo usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus, formalno in neformalno izobraževanje. »Pri kreiranju in izvajanju omenjenih programov se prilagajamo potrebam na trgu dela,« pravi Muhičeva.

Starejši imajo izkušnje

Pri zaposlovanju so v bistveno težjem položaju tudi starejši. Na območni službi Novo mesto je brezposelnih 40 odstotkov oseb starejših od 50 let, 21,8 odstotka pa mlajših od 29 let. Delež starejših, ki ponovno vstopajo na trg dela, se v zadnjih dveh letih sicer nekoliko povečuje, tako da je premike v pozitivno smer opaziti, a vendar ne toliko, kot bi si želeli. Delodajalci se še vedno raje odločijo za zaposlitev mlajših, čeprav imajo starejši bogate delovne izkušnje, ustrezna znanja, veščine in kompetence. »Z raznimi ukrepi poskušamo pomagati predvsem ranljivim skupinam,« pove Muhičeva.

Kaj pa samozaposlovanje? V okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja so v novomeški območni službi v letu 2017 in 2016 izvajali ukrep Spodbujanje zaposlovanja terciarno izobraženih žensk, v katerega so vsako leto v skladu z dodeljeno kvoto vključili dvajset oseb. »Za ostale kategorije brezposelnih oseb nismo imeli na razpolago tega ukrepa. Omenjeni ukrep bomo izvajali tudi letos, novost pa je Spodbujanje podjetništva za mlade,« pove Tatjana Muhič.

Članek je objavljen v aktualni številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj