dolenjska

Načrtujejo obnoviti zastarel kanalizacijski sistem

19.3.2018 | 19:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Župan Alojzij Kastelic in Katja Markež iz podjetja Institut za ekološki inženiring sta danes dopoldan podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije. 

Direktor Komunale Trebnje Stanko Tomšič

Podržupan Trebnjega dr. Jože Korbar 

Trebnje - Trebanjski župan Alojzij Kastelic in direktorica mariborskega podjetja Institut za ekološki inženiring Katja Markež sta dopoldan v sejni sobi občine podpisala nekaj več kot 134 tisoč evrov vredno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za projekt Zmanjšanje emisij v vodotok Temenice, s katerim predvidevajo obnoviti 21 kilometrov zastarel kanalizacijski sistem Trebnjega ter nadgraditi obstoječo centralno čistilno napravo iz osem na dvanajst tisoč populacijskih enot. Z naložbo bodo tako precej omejili količine komunalnih in padavinskih voda, ki se zlivajo v to kraško ponikalnico, ki sicer spada v območje Natura 2000.

Ob podpisu pogodbe je župan dejal, da imajo v Trebnjem več kot petdeset let star kanalizacijski sistem, ki je nujno potreben obnove, saj se je ponekod zaradi posedanja betonskih cevi celo ugreznil teren. Poleg tega prihaja predvsem ob večjih neurij do zamašitev, je še dodal.

Direktor Komunale Trebnje Stanko Tomšič je razložil, da je trebanjski kanalizacijski sistem mešanega tipa, kar pomeni, da skupaj odvaja tako komunalne kot padavinske odpadne vode. »Po novem projekt predvideva gradnjo ločenega kanalizacijskega sistema, ki bo neposredno na čistilno napravo odvajal vse fekalne vode, hkrati pa se bo na meteornem sistemu zgradila ustrezna količina zadrževalnikov, ki bodo zadržali te najbolj obremenjene meteorne vode, ki jih bo sistem potem prečrpal na čistilno napravo in ne bodo več neočiščene odtekale v reko Temenico,« je dejal Tomšič in poudaril, da projekt zajema celovito urejanje odplak v Trebnjem z okolico.

Podžupan Trebnjega dr. Jože Korbar je vesel, da se je občina odločila za ta projekt. Po njegovih besedah je ločevanje kanalizacijskih sistemov na meteorne in fekalne vode trend, ki je v Evropi prisoten že nekaj časa, v Sloveniji pa je bolj izjema kot pravilo.

Naložba je ocenjena na slabih 3,9 milijona evrov, občina naj bi jo deloma pokrila z lastnim denarjev v višini 2,11 milijona evrov, 1,33 milijona evrov pričakujejo evropskega denarja, nekaj več kot 440 tisoč evrov pa še državne denarne podpore.

Letos nameravajo pridobiti potrebno dokumentacijo, pričetek gradbenih del je predviden naslednje leto, zaključek pa v letu 2021.

‹ nazaj