kultura

Zdaj se ve, kdo je naredil Zadnjo večerjo

20.3.2018 | 13:10 | I. Vidmar

Zadnja večerja (olje na platnu, 174 x 129), delo Andreja Herrleina (1739-1817)

Novo mesto - Zadnja večerja Andreja Herrleina, Kristus na Oljski gori Valentina Metzingerja in Križanje neznanega avtorja so tri slike z novomeškega kapitlja, ki so jih restavrirali restavratorji Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in znova krasijo kapiteljsko stolno cerkev Sv. Nikolaja v Novem mestu.

Restavrirane slike in postopek restavriranja sta danes dopoldne v kletni dvorani škofijskega dvorca v Novem mestu predstavili restavratorki akademski slikarki Lucija Stepančič in Zdenka Salmič Pungerčar, ob tej priložnosti pa se je novomeški škof Andrej Glavan predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine zahvalil, da so se odločili za restavracijo njihovih slik.

Restavratorji pogosto ugotavljajo, da slike, za katere pravijo da imajo za sabo kar precej zgodovine, v sebi skrivajo marsikatero presenečenje, pa naj bodo to detajli, prekriti s poznejšimi nanosi barve, ali pa cele figure in celotne slike prekrite s preslikava. S sodobnimi metodami se da skrite oziroma prekrite podobe na starih slikah najti, ne da bi fizično odstranili prekrivne sloje barve. Pri odločanju, kako globoko poseči v sliko si danes restavratorji pomagajo predvsem z rentgenom.

Do zanimivega odkritja so tokrat restavratorji, kot so zapisali v poročilu, prišli pri obdelavi slike Kristus na Oljski gori (olje na platnu, 167 x 82), ki je delo Valentina Metzingerja (1699-1759) in je ena od šestih oltarnih slik tega avtorja, nameščenih v stranskih oltarjih kapiteljske cerkve. Pri čiščenju slike sta bila odkrita do sedaj neznana podpis slikarja in letnica 1753, ki pomakne nastanek slike iz začetka na konec Metzingerjevega ustvarjanja.

Če je do leta 2012 za Zadnjo večerjo, sliko, ki je visela v prezbiteriju kapiteljske cerkve, prvotno pa, na kar kaže polkrožni vrh, na enem izmed oltarjev, veljalo, da je delo neznanega avtorja, zdaj temu ni več tako. Z restavracijo so restavratorji razkrili bogato barvno paleto slike, njena stilna analiza pa tudi avtorja Andreja Herrleina (1739-1817).

Slika Križanje (olje na platnu, 203 x 109) iz 18. stoletja, ki prav tako visi v prezbiteriju kapiteljske cerkve, pa tudi z restavratorskimi posegi ni dobila imena avtorja. "Restavriranje slike je razkrilo njeno prvotno velikost in potrdilo izredno kvaliteto umetnine. Sliko je verjetno naročil eden od novomeških proštov, saj je bilo v 18. Stoletju čaščenje sv. Križa v novomeški kapiteljski cerkvi zelo razvito," je o njej zapisano v poročilu.

Restavracija tokrat predstavljenih slik je sledila restavraciji najpomembnejše in najbolj znane slike iz kapiteljske cerkve, oltarne slike svetega Nikolaja Jacoba Robustija Tintoretta, ki je bila končana leta 2009.

‹ nazaj