S sanacijo gozdov bo treba pohiteti

21.3.2018 | 15:30

Z leve proti desni: generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu   Jošt Jakša, koordinator današnje prireditve Jože Prah z območne enote Zavoda za gozdove in direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem.

Z leve proti desni: generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša, koordinator današnje prireditve Jože Prah z območne enote Zavoda za gozdove in direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem.

V Deželi kozolcev so ob mednarodnem dnevu pripravili pester program.

V Deželi kozolcev so ob mednarodnem dnevu pripravili pester program.

Šentrupert - Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom Gozdovi za trajnostna mesta. V Deželi kozolcev v Šentrupertu so pripravili osrednjo prireditev, na kateri so poudarili, da gozdovi niso nekaj samoumevnega, ampak jih je potrebno skrbno negovati, da bodo ostali tudi za naslednje generacije.

Gozdovi v mestih in v njihovem zaledju nudijo prebivalcem številne koristi. Med drugim izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8 stopinj Celzija in zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov. Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, kar pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, drevesa pa delujejo tudi kot filter zraka in vode ter zmanjšujejo onesnaženje s hrupom. Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave, obenem pa so pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne vrste. Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta, spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev, naštevajo v Zavodu za gozdove.

»Slovenska mesta imajo to srečo, da imajo gozdove zelo blizu,« je dejal direktor omenjenega zavoda Damjan Oražem. Po njegovih besedah je slovenski gozd lep, a so ga v zadnjih letih prizadele naravne katastrofe. »Kljub temu gozdovi ostanejo za danes in še za naprej, zato se trudimo tako Zavod za gozdove in druge gozdarske inštitucije ter tudi lastniki gozdov, na katerih temelji trajnostno gospodarjenje s slovenskim gozdom,« je dodal Oražem.

Prireditve se je udeležil tudi generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša, ki je dejal, da so gozdovi izjemno pomembno naravno bogastvo. Veseli ga, da je Slovenija z njim dobro pokrita. »V času Valvasorja je bilo nekaj več kot 22 odstotkov Slovenije pokrito z gozdom, sto petdeset let kasneje 35 odstotkov, danes imamo skoraj 60-odstotno pokritost. Gozda imamo dovolj, sedaj moramo zgraditi na njegovi kakovosti in na zagotavljanju, da bo ta gozd znal opravljati vse funkcije, ki jih moderna družba vsak dan bolj zahtevno postavlja,« je povedal.

Slovenske gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme. »Pri nas je stanje slabše kot pred leti, kajti v tako kratkem času smo doživeli dve veliki naravni katastrofi, žled in nenazadnje še vetrolom,« je dejal koordinator današnje prireditve Jože Prah z območne enote Zavoda za gozdove. Dodal je, da je bilo decembra v vetrolomu poškodovanega več kot dva milijona kubičnih metrov drevja, kar ni malo. Po besedah Praha so na zavodu dobro organizirani in imajo načrt za sanacijo. Ta je bila zaradi vremenskih razmer sedaj nemogoča, a prihaja čas, ko bo z no potrebno pohiteti, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki.

V pester programu so na ogled razstave najrazličnejših izdelkov iz lesa in predstavitve domačih drevesnih vrst. Dežela kozolcev naj bi v prihodnje postala tradicionalno prizorišče mednarodnega dneva gozdov pri nas.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava