Po poteh Štukljeve dediščine: Fizkultura in Dana Marinček

12.4.2018 | 17:30

Dana Marinček

Fizkultura se je v Titovi Jugoslaviji močno razmahnila. Leta 1945 je okrožni fizkulturni odbor organiziral po vseh okrajih Dolenjske prva žarišča, iz katerih so se razvili prvi okrajni fizkulturni odbori. Ti so bili organizatorji današnjih uspehov. V novomeškem okraju deluje zdaj šest telovadnih društev; ta so v Novem mestu, Šmihelu, Št. Petru, Stopičah, Žužemberku in Dol. Toplicah.

Tako je svoj sestavek začel avtor prispevka Fizkultura na Dolenjskem v drugi številki Dolenjskega lista, glasila Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Novo mesto in Trebnje, ki je izšla 23. februarja leta 1950. Ni sicer jasno, kdo je prispevek pripravil, saj je podpisan s psevdonimom Učo, očitno pa je, da je avtor dobro poznal razmere na področju športa v Novem mestu neposredno po koncu druge svetovne vojne. Ker je Dolenjski list začel izhajati šele en teden pred tem, je ta prispevek obenem tudi neke vrste pregled športne dejavnosti za prvo petletno obdobje.

Avtor prispevka med drugim omeni, da je vodilno športno društvo v okraju in tudi na Dolenjskem novomeško društvo Krka, ki je v odbojki, košarki, lahki atletiki, plavanju in smučanju doseglo precej vidne uspehe, in da želijo tisto leto omenjenim športom priključiti tudi kegljanje. Piše tudi o ustanavljanju fizkulturnih aktivov v tovarnah Pionir, tekstilni tovarni in tovarni igrač, lesnoindustrijskem podjetju v Straži pa na grmski (kmetijski) šoli ter o razmahu fizkulturne dejavnosti v šolah, o strelstvu in planincih, ki so tega leta dali delovnemu ljudstvu Dolenjske prvi planinski dom na Gorjancih, kočo Vinka Paderšiča pri Gospodični, ki jo je označil za važno fizkulturno postojanko na Dolenjskem, iz katere so lahko dostopna idealna smučišča pod Trdinovim vrhom.

Ker se očitno zaveda pomena športnih objektov, pa našteje tudi te: »V okraju je sedaj 25 igrišč za odbojko, 5 za košarko, 2 za nogomet, 10 telovadišč, 2 domova, 2 plavalna bazena in 2 telovadnici. Posebno pohvalo zasluži prizadevnost pionirjev, mladine in ostalega prebivalstva v Stopičah, ki so napravili igrišče za odbojko, lahkoatletske priprave, glavna orodja in primitivno telovadnico s prostovoljnim delom.«

Avtor prispevek zaključi z ugotovitvijo, zelo značilno za tisti čas, s katero jasno pokaže, kako je tedanja oblast tudi v športu videla pomembno orodje za utrditev nove družbene ureditve: »Nova Titova fizkultura je v našem okraju kljub težavam, ki se pojavljajo zaradi primanjkovanja vodilnega kadra ter materialnih sredstev, zadovoljivo razširjena in postaja množična ob redni in vidni pomoči naše ljudske oblasti, naše partije in sindikatov. Na fizkulturnikih pa je, da zgrade sebe in vso mladino v krepke in odporne borce socializma na Dolenjskem.«

S tem avtor ob vseh hvalospevih opozori tudi na težave. Povedano z današnjim besediščem je tedanjemu športu primanjkovalo strokovnih delavcev, vadbenih objektov in športne opreme.

Podrobneje o tovrstnih težavah pa novomeški športni delavci spregovorijo v letnem poročilu Športnega društva Krka za to leto, kjer so zapisali, da nobeno od enajstih društev, ki so tisto leto nastopala v republiški ligi, nima samo 200 m dolgega tekališča, in to ilovnatega, začrtanega na nogometnem igrišču. »Vsak najmanjši dež nam je igrišče takoj zmehčal, da nam je bila vadba za daljši čas onemogočena. Toda naši atleti niso obupali. Kadar ni bilo mogoče vaditi na igrišču, si jih lahko opazil na treningu na Grmu ali ob Krki. Vsi atleti in tudi ostala mladina so pripravljeni pomagati pri izgradnji primernega igrišča, toda komisija strokovnjakov, ki je prišla že dvakrat iz Ljubljane, še do danes ni našla primernega prostora. Res je čudno, da vsa Dolenjska še danes nima primernega atletskega igrišča, zanimanje za atletiko pa je vsak dan večje,« med drugim piše v omenjenem poročilu.

Vendar so novomeški atleti, vsaj nekateri posamezniki, na tistih redkih tekmovanjih, ki so se jih ob žalostnem stanju vadbenih objektov v mestu lahko udeležili, v prvih povojnih letih dosegli nekaj odmevnih uspehov.

Leta 1945 je članica Krke Dana Marinček na prvem povojnem prvenstvu Slovenije v atletiki zmagala v metu kopja in suvanju krogle, njen uspeh pa je z drugim mestom v metu diska dopolnil še Luka Dolenc. Marinčkova je bila tudi članica slovenske reprezentance na prvem državnem prvenstvu Jugoslavije, kjer je zmagala v suvanju krogle z rezultatom 10,37 m.

Posledica posnemanja telesnokulturnih gibanj vzhodnoevropskih držav, ki so poudarjale množičnost, so bila številna množična tekmovanja v krosu, ki so jih atleti in atletski delavci izvajali v Novem mestu in okoliških krajih (Šmarješke Toplice, Trebnje …).

Na na novo urejenem stadionu v Kandiji z 222,60 m dolgo stezo in urejenimi skakališči so pripravili miting, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Ljubljane in Celja, domači tekmovalci pa na tekmovanju niso dosegli predvidenih izidov. Dana Marinček je to leto prestopila v ljubljansko Enotnost in postala prvakinja Jugoslavije in Balkana v metu krogle ter z rezultatom 10,92 rekorderka Slovenije v metu krogle.

Naslednje leto je bila Marinčkova znova prvakinja Jugoslavije v metu krogle in metu kopja, na balkanskem prvenstvu je bila v metu krogle druga, rekord pa je izboljšala na 11,51 m ter leta 1948 na 11,99 m. Razen Marinčkove ta leta od novomeških atletov, ki so se udeleževali le množičnih tekmovanj, nihče ni dosegal vidnejših uvrstitev, izjema je bil le Luka Dolenc, ki se je s klubskima rekordoma v metu disku in skoku v višino uvrstil med deset najboljših atletov sezone v Sloveniji. Nov zagon je novomeška atletika dobila šele v petdesetih letih.

Igor Vidmar

Komentarji (10)

10d nazajOceniJože 
Učo je bil nadimek učitelja Marjana Tratarja, ki je poleg športnih prispevkov, spremljal tudi dogajanja na področju Ljudske tehnike v petdesetih in šestdesetih letih.
9d nazaj 1   (1)   (0)   Ocenibrez 
Vse pohvale za kvaliteten prispevek na portalu. Upam, da bo podobnih več in da bomo vikend bralci zato bolj pogosto zahajali sem.
9d nazajOceniŠportnik555 
Res je, brez se strinjam, lahko bi pa tudi "zašel do mini" spomenika Leonu Štuklju tam čez stari Kandijski most. Videl boš vso raskošnost licemerstva v MONM trenutno. Pa da ne bo pomote zopet, tudi jaz z veseljem prebiram te prispevke znanega in odličnega novinarja DL , zelo romantično in kronološko zanimivo opiše takratne čase. Zdaj pa - back to reality . Kot sem že omenil pojdi do spomenika naše športne legende in kaj boš uzrl?. Spomenik / skulpturo, ki jo je mestu podarila znana ruska kiparka Stanislava Kalinina ( Krka poslovno prijateljstvo z Rusi) , prvotno naj bi bil kip mišljen za notranjo prezentacijo. Ok. Ni to najb.pomembno, pomembno je to da boš na kipu samem uzrl neko majhno ploščico, kjer je očem skoraj nedostopno vgravirano posvetilo in namen postavitve kipa. Ta ploščica je dimenzije 3 x 5 cm in če resnično ne stopiš na 30 cm v bližino ne boš vedel kaj sploh oz. koga ta kip predstavlja in zakaj.? Okoli kipa ne boš uzrl noben znak dodatne posvečenosti oz poudarka naši športni legendi. Prepričan sem da je kip kot tak popolnoma neizrazen, nevpadljiv in da 80% občanov sploh ne ve da je tam, da o turistih, ki tam zaidejo sploh ne govorimo. Skratka lahko le omenim NO COMENT. Ob letu Leona Štuklja s katerim se kiti danšnje vodstvo MONM, je prava sramota, dvoličnost in licemerje ter še kaj bolj neukusnega bi dodal k temu pa nima smisla ,da se tudi za to skulpturu našemu Olimpioniku ne poskrbi primerno tako im. letu >"Športa" . S takim odnosom se kaže kaj v resnici tej oblasti pomeni ŠPORT. Vse ostalo promocijsko nabijanje v javnosti je blef in navadno licemerje oziroma populistični ispadi posameznikov, ki nabirajo preko pleč pokojnika politične točke za lokalne volitve letos. Skrajno morbidno. Resnično bi vsporedno s takimi kvalitetnimi prispevki I. Vidmarja, še kako potrebovali nekoga, ki bi opisal kronologijo in stanje športa Novega mesta v današnjem času...z nekoliko manj romantike, če sem lahko malce ironičen, kjer bi pisec imel zagotovo za razgaliti orgomno gradiva o športu danes v MONM....Športni pozdrav vsem občankam in občanom v letu športa , Štukljevem letu 2018...!
9d nazajOceniopazovalec 
To se še vse da urediti in upajmo, da se bo. Tudi poudariti drugo zgodovino mesta, ljudi, ki so jo gradili, na ustrezen način. Dosti je tega že v samem mestu, ki bi bilo vredno omembe, vendar to ni krivda samo trenutne občinske oblasti, ampak vseh do sedaj. Če se bo na to ustrezno opozarjalo, predlagalo, se bo to tudi uredilo. To ureditev pomanjkljivosti okoli omenjenega spomenika, ne bi smelo biti nek večji problem. Vsebina ustrezne ureditve, pa je zadeva širši dogovor, sicer šimfanja še naprej ne bo zmanjkalo. Tudi problematika upoštevanja vseh športnih panog, se ni pričela s to oblastjo. Bodimo realni.
9d nazajOceniŠportnik555 
@opazovalec z eno bistveno pripombo na tvoj post : načeloma se strinjam za ostale tvoje sugestije, le prejšnje oblasti niso tako pompozno razglaševale leta ŠPORTA in g.Leona Štuklja, ta ga pa., imam občutek in to tudi ljudje govorijo - predvsem iz razloga pol.populizma v predvolilne sezone v namene kot sem že navajal. Populistične namreč.. V letu ŠPORTA so take napake nedopustne., to ni nobeno šimfanje, to je konkretno zapažanje s terena. V kolikor imamo leto ŠPORTA , ki je posvečeno našemu Olimpioniku, za take kikse ni prostora in opravičila. Moje subjektivno mnenje pač. Bodimo realni Lp,
9d nazajOceniŠportnik555 
Dejansko bi se pa v primeru družine Štukelj mogoče ponovno zamislil o soglasju uporabe njegovega imena in dela v korist nečesa, kar nima nobene zveze z Olimpionikom, veliko legendo ter našim rojakom g. Leonom Štukljem. Enkratni politični POPULIZEM lokalnih posameznikov prav gotovo ni bilo eno od njegovih življenskih načel. V to sem prepričan.
9d nazajOcenikrajan 
eh biciklist, športnikXXX, ata od Jana, matija gubec in ne vem še kaj, a ti res nimaš kaj druzga v živlenju za počet, kot samo to, da nabijaš neumnosti na dolencu. A ni šihta zate al se ti ne da delat? A si celo plačan za to? Zamisli se malo kaj delaš.
9d nazajOceninova dvorana bo SUPER 
@"krajan" a ti beda ne moreš bit eno , temveč se pijavkaš:) na druge nicke? Pa jebemu mast niste sam vi rotovžani pametni menda ne? Tudi drugi smo veš - le ne delujemo in razmišljamo po diktatu, , za razliko od zaplankanih rotovžanov smo tudi malo bolj izvirni, tudi satirični, vizionarski:) , predvsem pa POŠTENI. Kar se tiče dela mislim, da nekdo, ki samo komentira na DL vizavi tistim, ki pizd* brijejo na rotovžu in zraven kradejo občanom naredi milionkrat manj škode., oziroma milonkrat več koristi z razgaljanjem resnice in odkrivanjem lokalnih zahrbtnih barab., ter njihovih plačanih nabijačev na portalu DL:) Bedno, podenj...sorry.Sicer pa kot je že omenjeno ,če neb sedeli tam na rotovžu vas nihče na cesti še opazu neb, še pes vas povohal nebi. S prevaro in manipulacijo ste se makedonski rotovžani zaleteli tam gor, tako boste tudi odleteli v tisto jamo ki jo kopljete....drugim 1000% :)
9d nazajOceninova dvorana bo SUPER 
Opravičujem se avtorju teksta novinarju I.Vidmarju , ker je prišlo do komentatorskega "smetenja" tako dobrega prispevka. Čeprav na nek način sovpada z" avtorjevo mislijo - med vrsticami ":) Kdor razume , ta zastopi, kdor - ima s seboj resen problem:) Jaz bi se malo globlje zamislil, g. fake Krajan , seveda če se imate s čim? dvomim :) Lep dan vsem skupaj..
9d nazajOceniKraJan 
Ja. Dvorančani se limajo ko muhe na drek. PR rotovški nabijači. Velepogrom vas bo doletel na volitvah.

Komentiraj prispevek