Zahteva 12 milijonov odškodnine

14.6.2019 | 18:05

Zemir Begić zahteva 12 milijonov evrov odškodnine in še izdatno mesečno rento. (Foto: B. B.)

Zemir Begić zahteva 12 milijonov evrov odškodnine in še izdatno mesečno rento. (Foto: B. B.)

Novo mesto, Semič - Oktobra bo minilo neverjetnih 21 let, odkar se je začela bitka Semičana Zemirja Begića z državo. Leta 1998 je bil uspešen podjetnik, v Semiču je imel priljubljeni lokal, Džamijo, pivovarno in devet zaposlenih.

Begič je po poklicu kuhar. Pivo se je naučil variti v Libiji, kjer je bil glavni kuhar na gradbišču, na katerem so jugoslovanska podjetja gradila tovarno vojaških letal. Ko se je vrnil v Slovenijo, je z zaslužkom najprej odprl lokal, nato pa se je začel pripravljati na odprtje lastne pivovarne. Leta 1998 je trgu ponudil svoje pivo, ki mu je značilno zeleno barvo dal izvleček naravne konoplje, ki ga je uvažal iz Avstrije in Švice. V svojem pivu, ki ga je poimenoval Mary Jane, je videl odlično tržno priložnost, zato je postopek tudi patentiral.

LAHKO BI BIL GAZELA ...

Pivo Mary Jane je nekoč obetalo veliko, zdaj pa je le še grenak spomin. (Foto: arhiv DL)

Pivo Mary Jane je nekoč obetalo veliko, zdaj pa je le še grenak spomin. (Foto: arhiv DL)

Njegova pričakovanja so se izkazala za pravilna, saj je pivo predvsem na hrvaškem trgu naletelo na odličen odziv. Patent je nameraval razširiti na celotnem območju EU, a ga je 27. oktobra 1998 prehitel obisk zdravstvene inšpektorice iz Novega mesta. Ta je posumila, da eterično olje konoplje, ki ga je dodajal svojemu zvarku, vsebuje opojne substance, inšpekcijski pregled pa se je končal z ustno odločbo o prepovedi proizvodnje piva Mary Jane, za katerega Begić v tistem trenutku dejansko še ni imel vseh ustreznih dokazil, da pivo ustreza veljavnim predpisom.

Nekaj tednov kasneje je Center za kriminalistično-tehnične preiskave na podlagi odvzetih izdelkov in surovin izdal analizo, v kateri je ugotovil, da ima sestavina, ki se dodaja napitku Mary Jane, elemente psihotropne substance THC, nekaj dni kasneje, 26. novembra 1998, pa je inšpektorat izdal še pisno odločbo, v kateri je Begićevi družbi Izbor prepovedoval dodajanje kanabinoidnih substanc v pivo in uporabo naziva Cannabis sativa L.

... A JE BANKROTIRAL

Begić, ki mu je bila na ta način dejansko onemogočena proizvodnja piva Mary Jane, se je takoj spustil v sodni boj in je hitel na vse načine dokazovati, da sporno eterično olje ne vsebuje nobenih prepovedanih snovi. Več let je trajalo to dokazovanje, različna sodišča so o zadevi presojala tako in drugače. Dvakrat mu je pritrdilo upravno sodišče, a brez uspeha. Šele ko je v njegovo korist odločilo vrhovno sodišče, je ministrstvo inšpektoratu naložilo nov postopek, ki pa ga je slednji leta 2004 končal, saj je Begićeva družba Izbor do takrat že bankrotirala.

Begič je v boju z državo izgubil vse – premoženje, družino in zdravje. Piva, za proizvodnjo katerega je pri banki najel kredit, ni mogel variti. Posel je propadel, ostali so mu samo dolgovi. Njegova hiša z lokalom in prizidkom za pivovarno, ki jo je zastavil za najeti hipotekarni kredit, je bila na dražbi v izvršilnem postopku leta 2003 prodana po polovični ceni.

CINIČEN ZAGOVOR

Borut Škerlj je Begićevo pravdo že dvakrat pripeljal do ustavnega sodišča. (Foto: B. B.)

Borut Škerlj je Begićevo pravdo že dvakrat pripeljal do ustavnega sodišča. (Foto: B. B.)

A ni odnehal. Z novomeškim odvetnikom Borutom Škerljem je za nastalo škodo in izgubljeni dobiček tožil državo, ki pa je v odškodninskem postopku ubrala povsem novo taktiko. Trdila je, da z odločbo iz leta 1998 Begiču inšpektorat v resnici sploh ni prepovedal dodajanja spornega eteričnega olja konoplje, ampak se je prepoved glasila zgolj na kanabinoidne substance. Skratka, je v svojem zagovoru cinično ugotavljalo državno pravobranilstvo, če ekstrakt konoplje ni vseboval nedovoljenih substanc, bi ga Begić lahko dodajal svojemu pivu, zato država ne more biti kriva za nastalo škodo.

Takšni interpretaciji je sledilo celo vrhovno sodišče, zato sta Begič in Škerlj spisala pritožbo na ustavno sodišče, ki je pritožbi na koncu ugodilo. »Ni logično, da so se vsi – pritožnik, upravni organi, sodišče v upravnem sporu – ukvarjali z vprašanjem, kaj vsebuje konkretna substanca in kako je bila analizirana, če to v konkretnem postopku sploh ne bi bilo pomembno, saj naj inšpekcijska odločba uporabe te konkretne substance sploh ne bi prepovedovala,« je bilo v svoji odločbi jasno ustavno sodišče, ki je še nedvoumno poudarilo, da je sporna inšpekcijska odločba implicitno sporočala, da je bil postopek priprave piva Mary Jane v nasprotju z zakonom.

KOLIKO ODŠKODNINE?

Vrhovno sodišče je nato konec lanskega leta z zavrnitvijo revizije postopka dokončno odločilo, da je bila odločitev inšpekcijskih organov nezakonita in da Begiću zaradi tega pripada odškodnina. A kakšna? To je vprašanje za milijon ali pa še precej več evrov, nanj pa bo skušala odgovoriti sodnica novomeškega okrožnega sodišča Irena Matekovič, pri kateri se je v torek, dobrih 20 let po odločbi, ki je uničila Begićev posel, začela pravda o odškodnini, v kateri Semičan na račun izgubljenega dobička, patentnih pravic in izgub pri prodaji nepremičnin od države zahteva nekaj več kot 12 milijonov evrov ter ob tem še 42.500 evrov mesečne rente.

»Uničili so me. V času teh postopkov so mi v treh tednih izpadli vsi zobje. Oče je nazadnje prodal hišo, da smo sodne postopke lahko peljali do finala. Ni mu bilo lahko, a razumel je, za kaj gre. Izgubil sem gostinska lokala v Semiču in na Senovem, hišo in pivovarno, predvsem pa možnost razvoja podjetja. Obeti zanj so bili fantastični, saj je šele leta 2008 v času praznika sv. Patrika z zelenim pivom na trg prišlo tudi neko ameriško podjetje,« nam je pred sodno dvorano pripovedoval Begić. Po vseh letih sodnih bojev je vidno izčrpan, napetost, ki se v njem kopiči, pa skuša sproščati v naravi. »Če bi preveč razmišljal o vsem, bi se mi zasukalo,« priznava in pove, da se je v letih sodnih bojev občasno lotil kakega posla, nazadnje s sokom tibetanskih goji jagod, postaviti pa je pomagal tudi dve manjši pivovarni, saj slednje v Sloveniji in po svetu zadnjih 20 let doživljajo pravo renesanso.

"NOČETE IZRAČUNA"

Državna pravobranilka Marija Osolnik Šenica  (desno) pravi, da so pogajanja o višini odškodnine možna, a zgolj po tistem, ko  bodo svoje o zadevi povedali izvedenci. (Foto: B. B.)

Državna pravobranilka Marija Osolnik Šenica (desno) pravi, da so pogajanja o višini odškodnine možna, a zgolj po tistem, ko bodo svoje o zadevi povedali izvedenci. (Foto: B. B.)

Ker so že nekatere uvodne poteze državnega pravobranilstva, ki ga zastopa Marija Osolnik Šenica, nakazale, da država zlepa ne bo privolila v tako visoko odškodnino, je Begićev odvetnik Škerlj sodnico v torek pozval, naj izda vsaj delno sodbo za nesporni del škode, ki je nastal pri prodaji zastavljene Begićeve nepremičnine. Pravobranilstvo namreč pri prodaji hiše priznava nastanek škode v višini 105.000 evrov, oškodovanec pa zahteva še enkrat višji znesek. Sodnica je možnost delne sodbe zavrnila in dejala, da lahko stranki za nesporni del škode skleneta sodno poravnavo, na kar pa Marija Osolnik Šenica ni pristala, češ da za to nima pooblastil.

Poudarila pa je, da verjame, da se bodo lahko v prihodnosti pogovarjali tudi o poravnavi, a da je težava v tem, da oškodovanec zahteva previsoko odškodnino. »V vsakem primeru bo najprej treba pridobiti mnenja izvedencev. Brez tega se država ne more poravnati, tudi računsko sodišče tega ne bi dopustilo,« pravi Marija Osolnik Šenica.

»Lahko vam zagotovim, da bo tudi taka ekspertiza pokazala na previsok znesek,« je zadevo komentiral Begić, ki bi rad denar od odškodnine ponovno vložil v pivovarski posel, pri čemer ima ideje za še nekaj novosti, o katerih za zdaj še noče govoriti. Sojenje se bo nadaljevalo v prihodnjih tednih.

Članek je bil 6. junija objavljen v Dolenjskem listu.

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava