dolenjska

Eko pomivalna gobica iz buče zraste kar na njivi

27.11.2020 | 09:00 | L. Markelj, foto: L. M., arhiv J.A.

Jasmina Avbar z bučami lufa, iz katerih dobi gobice.

Šmarješke Toplice - Jasmina Avbar, podjetnica iz Šmarjeških Toplic, je že od malih nog zelo ekološko usmerjena in ji ni vseeno za naše okolje. A ni ostala le pri besedah, to dokazuje z dejanji.

V ekološkem podjetju oz. trgovini Herbas, v kateri je najprej začela ponujati kakovostno ekološko certificirano kozmetiko, je pred dvema letoma zasnovala svojo linijo Dantesmile.

Delo v nasadu

Eko gobice lufa iz posebnih buč lufa.

Gre za prvo slovensko linijo izdelkov za dom brez odpadkov, v okviru katere ponuja marsikaj: od plenic iz biobombaža, do pralnih vložkov, menstrualnih skodelic iz silikona, bombažnih gobic za čiščenje obraza, bambusovih zobnih ščetk s ščetinami iz najlona, bambusovega jedilnega pribora za večkratno uporabo, glavnikov iz bambusa, pa slamic za večkratno uporabo (jeklenih, steklenih, bambusovih) in mrežastih vrečk iz ekološkega bombaža za sadje in zelenjavo, moko, riž in za testenine.

Med drugim Avbarjeva ponuja tudi dva izdelka po svoji zamisli, ki sta vse bolj zanimiva za uporabnike: biorazgradljive »folije« za večkratno uporabo iz povoskanega bio bombaža iz slovenskega čebeljega voska, pri čemer sodeluje z ekološkim čebelarjem iz Bele krajine, ter lufa gobice za čiščenje in umivanje, narejene iz buč. Gre za povsem ekološke izdelke, okolju neškodljive in biorazgradljive.

Akcija za nakup rastlinjaka

»Gobice imajo prepleten sistem vlaken, ki je izjemno močan in trajen. Delujejo spužvasto, zato so idealne za nego telesa in za pomivanje posode. Gobice so izjemno trpežne, zato se jih da uporabljati dolgo, tudi do pol leta, če jih vmes prekuhaš in osušiš,« pove Jasmina.

Kot pravi, pa je najpomembneje, da so gobice lufa okolju neškodljive in ko dotrajajo, jih enostavno zavržeš na kompost, med bio odpadke.

O pridelavi v nasadu blizu Brežic, o lufa bučah in kako iz njih prideluje gobice, pa o načrtih za nakup rastlinjaka, za katerega sredstva zbirajo preko kampanje množičnega financiranja, sofinancirane z evropskimi sredstvi preko projekta Urbana zemljina za hrano - rok je še do 5. decembra, ko morajo zbrati vsaj polovico stroškov nakupa rastlinjaka, to pomeni pet tisoč evrov,  preostalo bi zagotovili iz drugih virov - pa si preberite več v aktualni številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj