posavje

Vlada v sredo na obisku v Posavju

24.1.2022 | STA; M. K.

Vlada se bo v sredo najprej sešla na delovnem posvetu na gradu Brežice. (foto: arhiv)

Krško/Brežice/Sevnica - Vlada v sredo načrtuje obisk Posavja. Ministrska ekipa se bo dopoldne predvidoma sešla na delovnem posvetu na gradu Brežice, obisk pa sklenila z običajno javno tribuno o razvoju regije. Med osrednjimi temami bodo po pričakovanjih med drugim morebitna gradnja drugega bloka krške nuklearke, urejanje različne infrastrukture in protipoplavna varnost.

Med obiskom se bodo predsednik vlade Janez Janša in ministri srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih regijskih deležnikov.

Župan Mestne občine Krško Miran Stanko je pred prihodom vladne ekipe povedal, da med glavna dolgoročna vprašanja spada morebitna gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško v navezavi na stari oz. prvi blok in zmanjševanje regijskih razvojnih razlik.

Med kratkoročnim zadevami je Stanko navedel predvsem urejanje cestne in druge infrastrukture Posavja, ureditev namakalnih sistemov ob Savi, državno pomoč pri razvoju izobraževalne infrastrukture in varovanju kulturne dediščine.

V Brežicah jih med drugim zanimajo nadaljnji razvoj tamkajšnje bolnišnice in zdravstvenega doma, ureditev protipoplavne varnosti v najbolj izpostavljenih območjih Občine Brežice, načrti glede pred leti napovedanega gospodarskega središča Feniks, sofinanciranje naložb, povezanih z varstvom in izrabo kulturne dediščine in določena lastniška vprašanja.

V Sevnici je župan Srečko Ocvirk opozoril na urejanje cestne infrastrukture, cesto tretje razvojne osi, ki naj bi Sevnico izpostavila kot gospodarsko središče na njenem srednjem odseku med Celjem in Novim mestom, decentralizacijo države in s to povezan regijski razvoj ter številne panožne naložbe.

V Kostanjevici na Krki ne bodo mogli mimo perečega vprašanja ureditve protipoplavne varnosti v tej sicer dolenjski občini. Med drugim Kostanjevičane zanima tudi pomoč pri varovanju kulturne dediščine in urejanje prometne infrastrukture.

V občinah Radeče in Bistrica ob Sotli, ki tudi spadata v statistično regijo Posavje, bi ravno tako radi odgovore glede urejanja prometne infrastrukture. V Radečah jih zanimajo gradnja ceste tretje razvojne osi in druga odprta vprašanja, v Občini Bistrica ob Sotli pa med drugim opozarjajo na vprašanja, povezana z bivanjem ob državni meji in na demografsko ogroženem območju.

Posavsko gospodarstvo ''spodobno''

Direktor posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek je ocenil, da je stanje posavskih podjetij na "spodobni" ravni, napovedi glede rasti pa obetajoče.

Glede pričakovanj območnega gospodarstva je Gorišek dodal, da kakšnih izstopajočih želja nimajo. Opozoril je sicer ne pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in poudaril, da si ob visoki stopnji okuženosti s covidom-19 ne želijo morebitnega zaprtja javnega življenja. Od vlade pričakujejo predvsem ukrepe, s katerimi bi rešili problem visokih cen energentov, je še dejal.

Posavje, po površini druga najmanjša statistična regija v državi, obsega šest občin. Pokriva 968 kvadratnih kilometrov in je približno dvakrat večja od najmanjše slovenske regije. Na njenem območju so leta 2019 po podatkih Sursa živeli štirje odstotki vseh prebivalcev Slovenije.

Približno tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je leta 2019 delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača je bila za 56 evrov nižja od državnega povprečja. Posavci se po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrščajo med manj zadovoljne.

Posavske gospodarske družbe so leta 2020 ustvarile 4,1 milijarde evrov skupnega prihodka, hkrati so ustvarile 106 milijonov evrov neto čistega dobička. Največ oz. skoraj dve tretjini prihodka je v Posavju predlani ustvarila energetika. Izidi poslovanja posavskih družb so bili predlani sicer slabši kot leto prej, vendar v primerjavi z drugimi regijami med boljšimi.

Največ od skupaj 641 milijonov evrov dosežene neto dodane vrednosti so ugotovile družbe, ki delujejo na področju oskrbe z električno energijo, s plinom in paro, in sicer 238 milijonov evrov. S 193 milijoni evrov so tem sledile družbe predelovalne dejavnosti. Dodana vrednost na zaposlenega je v Posavju leta 2020 dosegla nekaj več kot 54.000 evrov in je bila za skoraj 6900 evrov višja od državne.

Prihodki posavskih družb, doseženi na domačem trgu, so leta 2020 padli za tri odstotke, in sicer na 1,6 milijarde evrov. Večino prihodkov oz. 59 odstotkov pa so posavske družbe dosegle na tujih trgih, pri čemer so se uvrstile takoj za po teh najbolje uvrščeno jugovzhodno Slovenijo.

‹ nazaj