dolenjska

Znameniti Hemin čeveljc po 120 letih znova v Mokronogu

6.5.2022 | 09:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Replika Heminega čeveljca, ki ga je izdelal čevljarski mojster Vladimir Vodeb iz Ljubljane.

Z leve proti desni: župan Občine Mokronog - Trebelno Anton Maver, zgodovinarka in kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto Marjeta Bregar in koordinator projekta vrnitve čeveljca v Mokronog iz Turističnega društva Mokronog Franci Gregorčič.

Mokronog - Občina Mokronog – Trebelno je poznana po škratih Mokronožcih, kulturno-turistični utrip občine pa odslej bogati tudi replika čeveljca svete Eme oz. Heme Krške. Kot so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci, so po 120 letih svetničin čeveljc vrnili v Mokronog, začasno so ga razstavili v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Egidija, ko bo enkrat obnovljen Strelov turn v Mokronogu pa ga nameravajo na ogled postaviti v tam urejeni spominski sobi.

Rojstvo sv. Heme Krške kronisti postavljajo v leta okoli 983, umrla pa naj bi leta 1045. Rodila se je v plemiški družini, eni izmed najpomembnejših rodbin s Koroškega. Poročila se je s plemičem Viljemom II. Breže-Selškim, po njegovi smrti pa je postala lastnica velikega posestva, ki se je razprostiralo tudi na območju današnje Mirnske doline. Svoje življenje je posvetila dobrodelnosti, skrbi za revne in ustanavljanju številnih župnij. Leta 1287 so jo razglasili za blaženo, šele leta 1938 pa za svetnico.

»V Mokronogu se je vse do danes ohranil spomin nanjo in na njen znameniti čeveljc, ki je bil vse do leta 1902 shranjen v vitrini glavnega salona mokronoškega gradu. Ljudje so verjeli, da ga je dejansko nosila sv. Hema in to se je prenašalo po ustnem izročilu iz roda v rod. Leta 1902 se je tedanji lastnik gradu baron Berk odločil, da grad proda. Odselil se je v Gradec, s sabo pa je odnesel tudi ta čeveljc. Takratnemu mokronoškemu župniku Janezu Virantu je sicer obljubil, da bo po njegovi smrti čeveljc vrnjen nazaj, a ko je baron Berg umrl, se to ni zgodilo. Izvirni Čeveljc danes hranijo v muzeju sakralne umetnosti v Krki na avstrijskem Koroškem,« je povedal Franci Gregorčič, koordinator projekta vrnitve čeveljca sv. Heme v Mokronog.

Oktobra 2019 je danes že pokojni mokronoški kulturnik Stane Peček na Občino in tamkajšnjo turistično društvo naslovil pobudo, da bi Heminemu čeveljcu po 120 letih odsotnosti iz Mokronoga poskusili najti pot nazaj domov. V ta namen se je oblikovala projektna skupina, ki so jo poleg njena sestavljali še župan Anton Maver, župnik Klavdio Peterca in Franci Gregorčič. Vse moči so usmerili v pogovor s sedanjimi lastniki Heminega čeveljca o možnosti izdelave njegove replike. Delo so zaupali čevljarskemu mojstru Vladimirju Vodebu iz Ljubljane, ki se je zagnano lotil izziva. Hemin čeveljc v dolžino meri 20 cm in ima več kot 6 cm visok podplat z dvema visokima petama. Spredaj in ob straneh je odprt, tudi podplat je prevlečen z belim usnjem.

Kako je prišel čeveljc v Mokronog? Zgodba, ki jo je zapisal Stane Peček, pravi, da kadar je sv. Hema počitnikoval v gradu Škrljevo, se je rada predajala čarobnostim narave. Včasih je kočijažu naročila, naj jo odpelje do roba kakšne vasi. Nekega dne je izstopila iz kočije v Mokronogu, pogled se ji je ustavil na mogočnem obrambnem stolpu, ki si ga je želela ogledati od blizu. Stopila je v luknjo, v kateri se je zataknil čeveljc. Nek domačin, ki je to videl, je brž pritekel pomagat dami. Opazil je, da je čeveljc prelomljen in takoj pomisli, da bi ga lahko popravil bližnji čevljar. Ta se je takoj lotil dela, sv. Hemo pa je presenetil kar z novim, do potankosti enakim čeveljcem, poškodovanega pa je zadržal za spomin.

A kot je povedala zgodovinarka in kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto Marjeta Bregar, ki so jo povabili v sodelovanju pri projektu, je glede na zapise v literaturi po mnenju tujih raziskovalcev čeveljc v Mokronog v 15. stoletju, ko je bilo čaščenje kulta Heme Krške na višku, prinesel kak pobožen romar, da bi obul Hemin kip, ki je stal v kapeli gradu. »To je najverjetnejša razlaga, čeveljc je potem stoletja ostal v prostorih gradu Mokronogu, vse do leta 1902, ko ga je baron Berg, ki je grad prodal, odnesel na avstrijsko Koroško,« še dodaja Bregarjeva. Takšni čeveljci tudi niso bili v modi, ko je živela sv. Hema. Ženske so jih nosile šele v 15. in 16. stoletju, in sicer čez dejanski čevelj iz blaga ali barvnega usnja, da bi ga zaščitili na ulici.

S tem projektom širijo pomemben kulturni, zgodovinski in turistični pomen kraja. »Zagotovo smo prispevali tudi k ohranjanju krajevnega in zgodovinskega spomina prihodnjim rodovom. Te zgodbe s tem ne bo konce, ampak se bo prenašala naprej,« je prepričan Gregorčič. Župan Anton Maver je vesel, da je replika Heminega čeveljca znova v Mokronogu. Po njegovih besedah je nastala nova turistična zgodba, ki ji bodo v bodoče dodajali nove vsebine, jo nadgrajevali, da bo privlačna za obiskovalce. Hemin čevelj bo kmalu tudi spominek.

‹ nazaj