dolenjska

Barbova graščina potrebna obnove, občina upa na pomoč države

8.5.2022 | 15:10 | Besedilo in fotografije: R. N.

Barbova graščina na Veseli Gori

Župan Andrej Martin Kostelec je poudaril, da se bodo prenove graščine lotili le, če bodo uspešni na razpisu.

Šentrupert - Barbova graščina na Veseli Gori, ki je bila zgrajena leta 1768, je že precej dotrajana in da se prepreči nadaljnje propadanje objekta, je potrebna celovita obnova. Občina Šentrupert, ki je lastnica objekta, bi sama težko pokrila celotno naložbo, zato so se razveselili razpisa kulturnega ministrstva, na katerega so se tudi prijavili. Če bodo uspešni, bodo že letos stekla obnovitvena dela. Z dokumentom identifikacije investicijskega programa (DIIP) obnove Barbove graščine se je na zadnji seji seznanil občinski svet in ga tudi soglasno potrdil.

Na Barbovi graščini, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, so v preteklosti že potekala nekatera obnovitvena dela, nazadnje lani, saj je bila občina uspešna na razpisu kulturnega ministrstva, od katerega je za nujna vzdrževalna dela na objektu prejela nekaj manj kot 32.000 evrov. Ministrstvo je letos na začetku marca objavilo nov razpis, ki je bil odprt le mesec dni. Primož Primec, višji svetovalec v kabinetu župana, je na seji občinskega sveta poudaril, da so se pozanimali, če bo v nadaljevanju leta še kakšen podoben razpis. Odgovor je bil, da ne, zato je občina pohitela z izdelavo potrebne dokumentacije, da so se nanj lahko prijavili.

V sklopu projekta bi posodobili elektroinštalacije, izboljšali požarno varnost objekta, uredili hlajenje in gretje, predvideno je ogrevanje na lesno biomaso, prenovili bi prostore in vgradili novo notranjo opremo, po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine bi uredili tudi okolico Barbove graščine. Investicija je ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, če bi bili uspešni na razpisu, bi država prispevala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, ostalo pa bi morala zagotoviti občina. Župan Andrej Martin Kostelec je poudaril, da se bo občina lotila obnove samo v primeru, da dobijo denar na razpisu, drugače bo DIIP »pripravljen za neke druge čase«.

V razpravi je Alojzij Gregorčič najprej izpostavil, da bo tudi po obnovi, če bodo seveda uspešni na razpisu, verjetno treba v Barbovo graščino vseskozi vlagati, kajti ne verjame, da bo objekt, v katerem sicer predvidevajo različne dejavnosti, sam sebe pokrival. »Kot se je to izkazalo v primeru Dežele kozolcev tudi ta projekt brez občinske blagajne ne bo preživel,« meni Gregorčič, ki je kot drugo poudaril, da bo morala občina ne glede na visok delež sofinanciranja prispevati nekaj več kot 327.000 lastnega denarja. »Samo ta projekt bi nam pobral več kot polovico odhodkov, ki jih letos namenjamo za investicije. Kako bomo uspeli realizirati še kaj drugega v občini,« se je spraševal. V mislih je imel nujno obnovo dotrajanih lokalnih cest, vodovodnega sistema v Šentrupertu, gradnje kanalizacije in drugo. Po njegovem bi občina morala narediti seznam prioritetnih investicij in jih zasledovati glede na njene finančne zmožnosti.

Izpostavil je še, da se je rok za prijavo na razpis iztekel na začetku aprila, občinski svet pa šele zdaj sprejema dokumente o obnovi Barbove graščine. »Torej je župan odločal brez soglasja občinskega sveta,« se je spraševal Gregorčič.

Kostelec je razložil, da ni bilo časa za sklic seje, na kateri bi svetniki lahko obravnavali DIIP o obnovi graščine, saj so lovili rok za prijavo na razpis. Po njegovih besedah so se na občini zavedali, da bo treba vlogo kasneje dopolniti, v kar jih je pred dnevi pozvalo ministrstvo, zato so prejšnji teden gradivo predstavili tudi občinskim svetnikom. »Priložnosti v življenju je treba izkoristiti, zamujena ne vrne se nobena. Res je, da bi v ta projekt, če bomo uspešni, vložili precej denarja, a treba se je zavedati, da je objekt naš in tak, kot je, ne koristi nikomur. Če bi stavbo sami postopoma obnavljali, bi trajalo zelo dolgo in verjetno bi nas stalo še več denarja,« je dejal Kostelec, ki meni, da bi obnovljena Barbova graščina prispevala k nadaljnjemu turističnemu razvoju občine. Predvideva se namreč ureditev dvorane za javne dogodke (poroke, koncerte, predstave, delavnice), čebelarske sobe, vinske kleti, muzejske zbirke kmečkega orodja in hleva, kjer bi vzpostavili digitalni prikaz tradicionalnega tesarstva in s tem dediščino postavili na svetovni zemljevid.

Stanka Jakija je zanimalo, kaj če občina na razpisu dobi manjši delež sofinanciranja. Primec je pojasnil, da je sta le dve možnosti, vse ali nič.

‹ nazaj