''Človek vloži toliko truda, potem pa tole''

3.6.2022 | 17:10

"Vse je šlo," pokaže Kazimir Finc na svojo njivo.

"Vse je šlo," pokaže Kazimir Finc na svojo njivo.

Mokronog, Trebelno - »Šole ni,« sta nam z grenkim nasmeškom povedala osnovnošolca, ki smo ju zjutraj ustavili na Trebelnem. Tukajšnja podružnična šola je bila sicer odprta, a v matični šoli v Mokronogu so učence višjih razredov, ki imajo učilnice v najbolj prizadetem delu šole, poslali domov.

»Vaju je bilo kaj strah med neurjem?« nas je še zanimalo. »Ne, nam je pa stolklo fasado, rolete in avto. Pol metra toče smo imeli pred vhodnimi vrati,« sta pripovedovala.

Trebeljani so dopoldne okrog hiš čistili razdejanje, ki ga je za seboj pustilo sinočnje neurje. V senčnih kotičkih so še ostali kupi toče, ki je prejšnji večer klestila po teh krajih. Želeli smo nadaljevati proti Mokronogu, pa nam je z roba ceste pomahal starejši gospod. »No, pa se je le nekdo spomnil na nas,« je dejal ob pogledu na avto z nalepkami Dolenjskega lista. »Pridite z mano, vam bom pokazal.«

Sadovnjak je uničen

Sadovnjak je uničen

Vse je šlo

»Srce se mi para. Vse drevje je olupilo. Star sem 70 let, pa še nisem doživel kaj takega. Pa tako lepo se je začelo. Češnje, hruške, jabolka … Zdaj pa je vse šlo,« nam je pripovedoval Kazimir Finc, medtem ko nas je vodil k sadovnjaku in vrtu, manjši njivi pravzaprav, kjer z ženo pridelujeta zelenjavo in nekaj poljščin zase in za družine svojih otrok.

»Krompir, kako lep je bil, se ne bo obrasel,« je z zlomljenim glasom nadaljeval Kazimir. »Človek vloži toliko truda, potem pa tole.« Vse je uničeno in stolčeno tako rekoč do zemlje: korenček, koruza, grah, solata, česen in čebula. Trta, ki jo je Kazimir zasadil pred nekaj leti, bi letos prvič rodila, a je ostala brez enega samega lista in je močno poškodovana. Tudi rastlinjak je cel obtolčen. Toča folije sicer ni prebila, jo je pa tako poškodovala, da jo bo treba zamenjati najkasneje pred zimo. Tudi bazen jim je naluknjalo, ponjavo, s katero je bil pokrit,  pa je orkanski veter raztrgal.

"Nastreljana" fasada

"Nastreljana" fasada

»Pridite, pridite,« nadaljuje Kazimir. »Toča je padala skoraj horizontalno, tako močno je pihalo,« pripoveduje in nas odpelje za hišo. »Poglejte fasado. Lani smo jo naredili, zdaj pa je cela naluknjana.«

Tudi avto jo je skupil, čeprav je parkiran pod streho. Toča, ki jo je gnal močan veter, je razbila zadnje luči in v pločevini naredila nekaj grdih vdolbin.

Zimska služba

Voda je odnesla bankino

Voda je odnesla bankino

Poslovimo se od Kazimirja. Zgodb, kakršna je njegova, je na Trebelnem, v Mokronogu in okoliških vaseh nič koliko. Na cesti proti Mokronog, ki pelje skozi gozd, je ogromno nadrobljenega listja. A le na eni strani cestišča. Toče je bilo ponekod od deset to dvajset centimetrov in občina je ponoči aktivirala zimsko službo. Plug je očitno vožnjo opravil le v eno smer, toliko, da je za silo zagotovil prevoznost ceste.

Več dreves se je podrlo na ceste.

Več dreves se je podrlo na ceste.

Naletimo na nekaj podrtih in razžaganih dreves. Ponoči so imeli gasilci in vzdrževalci cest veliko dela. Ponekod so se prožili tudi plazovi. Na nekem odseku je med cesto in bankino zazijala globoka razpoka. Ko jo želimo fotografirati, pristopi eden od domačinov. Le zmajuje z glavo, izraz v njegovih očeh pa priča o razočaranju, jezi in nemeči. »Ječmena ni več. Tudi kombajn ga ne bi tako ne zmlatil, kot ga je toča.«

Učenci ostali doma

Uničene žaluzije na šoli

Uničene žaluzije na šoli

V mokronoškem M-tomu danes obeležujejo deset let, odkar so delavci iz stečajne mase odkupili tovarno in znova zagnali proizvodnjo oblazinjenega pohištva. »Pravzaprav smo imeli srečo. Zaradi slovesnosti ob desetletnici smo v minulih dneh izpraznili del proizvodnih prostorov. Če tega ne bi naredili, bi bili v velikih težavah,« pripoveduje direktor M-Toma Damjan Burger.

Ravnateljica OŠ Mokronog Zvonimira Kostrevc

Ravnateljica OŠ Mokronog Zvonimira Kostrevc

Do začetka slovesnosti je še kaka ura in mi se v tem času odpravimo v Osnovno šolo Mokronog.

»Nadsvetlobne in svetlobne kupole, ki jih imamo na strehi, je toča razbila, zato je zgornje prostore zalila voda,« pripoveduje ravnateljica Zvonka Kostrevc. Uničene so vse okenske žaluzije, močno je poškodovana fasada, v nekaterih učilnicah je zaradi vode, ki je prodirala skozi streho, odpadal omet. »Celo iz luči je tekla voda, kar pomeni, da bi bila električna napeljava lahko nevarna,« pove ravnateljica.

Razbite kupole na strehi OŠ Mokronog

Razbite kupole na strehi OŠ Mokronog

Zaradi varnosti, pa tudi zaradi ugotavljanja in sanacije nastale škode, so učencem od šestega do osmega razreda, devetarji so imeli danes šolsko ekskurzijo, odredili šolanje na daljavo. A se je kmalu izkazalo, da to ne bo izvedljivo, saj ponekod zjutraj še vedno niso imeli elektrike, prekinjene pa so bile tudi internetne povezave.

Kot pravi ravnateljica, bodo naredili vse, da bo pouk v ponedeljek spet stekel za vse. »Pohvaliti moram lokalno, skupnost, zaposlene, Civilno zaščito in gasilce, vsi so takoj priskočili na pomoč.«

V Sepu

V Sepu

S sesalci že zvečer črpali vodo iz zalitih prostorov šole in podstavljali vedra, kjer je bilo treba. Čistilke so ponovno prišle že pred šesto uro, da so pripravile vse potrebno za pouk, gasilci pa so ponoči s folijo pokrili streho. Tudi izvajalec strehe – šolo so pred nekaj leti energetsko sanirali – je že naročil razbite strešne elemente, tako da ravnateljica upa na čim hitrejši sanacijo.

»Z ministrstva so me klicali že zjutraj, še preden sem jim uspela poslati dopis, in povedali, da lahko računamo na njihovo pomoč,« nam je še povedala Kostrevčeva.

V ponedeljek spet na delo

Andrej Rajk

Andrej Rajk

Naporno noč in dopoldne so imeli tudi v bližnjem Sepu, kjer izdelujejo plastične dele za avtomobilsko industrijo. Kot nam je povedal vodja vzdrževanja Andrej Rajk, je proizvodnjo zaustavila že popoldanska izmena, nočna pa je že začela s sanacijo. Voda jim je zalila skladiščne in proizvodne prostore, z izjemo velikih količin blata, ki ga je prinesla s sabo, ter mokrih palet in materiala pa hujše škode menda ni bilo. S čiščenjem prostorov in odpravljanjem nastalih težav se je dopoldne ukvarjajo kakih 40 od 170 zaposlenih. Rajk jih kar ni mogel mogel prehvaliti. Za vzdrževalce bo naporen tudi vikend, saj morajo do ponedeljka pripraviti vse potrebno za vnovični in predvsem varen zagon proizvodnje.

Besedilo in fotografije: B. B.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava