dolenjska

Začetek novega šolskega leta - Bolj kot covid jih skrbi pomanjkanje kadra

1.9.2022 | 12:10 | Rok Nose

Učenci in dijaki bodo letos v šolske klopi sedli brez mask. Tako je bilo tudi pred tremi leti, ko je nastala pričujoča fotografija prvošolčkov podružnične šole Dvor. (Foto: R. N., arhiv DL)

Zvonko Ivanušič (Foto: arhiv DL)

Jasna Kvenderc (Foto: M. Ž.)

Trebnje, Brežice, Črnomelj - Današnjega začetka novega šolskega leta smo se seveda dotaknili tudi v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista. Začelo se je kot običajno – brez mask, a z rednim prezračevanjem in s samotestiranjem doma, če se pojavijo simptomi, značilni za covid-19. O vsem tem, tudi o premiku počitnic, pišemo v Dolenjcu, osredotočili pa smo se na pomanjkanje kadra, kar bi prej kot covid-19 lahko zaprlo šole.

Ravnatelje skrbi, kdo bo poučeval, če bo več okužb med učitelji, saj nadomestnih kadrov ni. Po besedah predsednika Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregorja Pečana so časi, ko se je na razpis prijavilo 50 kandidatov, od katerih jih je 40 izpolnjevalo pogoje, le še oddaljen spomin. »Trenutno ne vidimo rešitve. To je stvar, ki se bo zdaj začela reševati, rešila pa se bo lahko šele v desetletju ali kaj podobnega. Prej se bo še zelo močno zaostrila in zelo se bojim, kako bo v tem času deloval naš šolski sistem,« je pred dnevi v oddaji Odmevi dejal Pečan.

Na Strokovno izobraževalnem centru Brežice imajo trenutno dovolj učiteljev. A prijav na razpise je manj kot v preteklosti. Ravnatelji drugih šol poudarjajo pomanjkanje učiteljev predvsem naravoslovne smeri, in sicer matematike, fizike, kemije in biologije.

Vršilec dolžnosti ravnatelja Srednje šole Črnomelj Zvonko Ivanušič dodaja, da so pri tem še bolj na udaru manjše šole in šole na obrobju. »Tudi mi smo iskali učitelja fizike in matematike. Za matematiko smo zaposlili nekoga, ki sicer ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, kar pa ni nič narobe. Preprosto drugače ne gre. Za poučevanje fizike pa ni bilo nobenega zanimanja. Zadevo smo rešili tako, da smo se dogovorili z dvema, ki sicer po izobrazbi nista učitelja, a imata nekaj izkušenj s tem. Eden je diplomirani inženir elektrotehnike, drugi pa doktor kemije. Prepričan sem, da bo dijakom dobro razložena teorija, zaradi izkušenj iz gospodarstva bosta lahko postregla tudi s primeri, ki se pojavljajo v praksi,« meni Ivanušič.

Profesorica matematike na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto Jasna Kvenderc, ki je dobila največ glasov v akciji Dolenjskega lista Učitelj leta, pravi, da jo trenutno pomanjkanje učiteljev naravoslovne smeri ne preseneča. »Že ko sem sama na začetku srednješolskega izobraževanja izrazila željo, da si želim postati učiteljica matematike, so mi dejali, da je učiteljev preveč, da ne bom dobila službe in podobno. Vseeno je bila moja notranja motivacija izjemno velika, tako da se s tem nisem obremenjevala. Danes se tudi sama sprašujem, ali je notranja motivacija posameznika dovolj velika. Ali imajo zunanji dejavniki, tako finančno-ekonomski kot socialni, preveliko moč? Kljub vsemu menim, da je najlepše delati v poklicu, ki ga opravljaš z veseljem in vnemo,« meni.

Več torej v današnjem novem tiskanem Dolenjcu!

‹ nazaj