posavje

Jame za shranjevanje krme za živino na Bizeljskem dobivajo nov pomen

13.11.2022 | 12:30 | STA; M. K.

Jame za shranjevanje krme za živino na Bizeljskem dobivajo nov pomen

Bizeljsko - Ena od posebnosti območja Bizeljskega v občini Brežice so repnice, jame, izkopane v kremenov pesek. V njih so nekoč čez zimo shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino, po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja pa so jih zaradi njihove stalne temperature in vlage marsikje spremenili v prostor za shranjevanje in pokušino vin.

V občini Brežice so repnice najbolj značilne za vasi Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko. Mnoge med njimi so stare 200 in več let. Nekatere še danes služijo prvotnemu namenu, veliko pa jih je bilo predelanih v vinske kleti. Mednje sodi tudi repnica družine Najger v Brezovici na Bizeljskem, ki jo uvrščajo med največje in najlepše.

Po besedah njene lastnice Aljoške Najger Runtas so repnice na Bizeljskem nastajale v tleh iz kremenovega peska. Gre za mivko, ki je bila pred milijoni let na dnu Panonskega morja, ki je prekrivalo tamkajšnje kraje. Ker je bilo morje na delu Bizeljskega po ugotovitvah geologov globoko tudi do dva kilometra, je bil pritisk na mivko na dnu zelo velik, zaradi česar jo je zelo zbilo, zato je mogoče danes vanjo kopati brez posebnih podpornikov, je povedala.

Jame za shranjevanje krme za živino na Bizeljskem dobivajo nov pomen

Na kmetiji Najgerjevih so po besedah lastnice repnico skopali v 19. stoletju, globoka je bila tri metre. Pred 42 leti se jo je njen oče odločil povečati, 12 let pozneje so jo zaradi njene atraktivnosti začeli obiskovati prvi turisti. To jih je vzpodbudilo, da so začeli jamo podaljševati. Do danes je tako nastalo za 215 kvadratnih metrov prostorov, v katerih so se odločili urediti tudi vinsko klet. Temperatura, ki niha od osem do 11 stopinj Celzija, in vlaga z razponom od 85 do 95 odstotkov, sta namreč idealni za hranjenje vin.

Med kopanjem so po besedah Najger Runtasove naleteli na različne fosile morskih živali, kot so školjke, odtisi okostja ribe, in drugi, kar dokazuje, da je bilo tam nekoč res morje. Kopanje je bilo zelo težavno. "Zaradi zbitosti v kremenov pesek namreč ni mogoče kopati s strojnim orodjem. Kot najbolj učinkovito sredstvo se je izkazal kramp, zato kopanje poteka povsem ročno, kar je naporno in počasno," pravi.

Pri kopanju je treba po njenih besedah paziti, da prostori niso širši od nekaj metrov, saj bi sicer lahko prišlo do podora, samo vzdrževanje repnice pa sicer ni zahtevno. "Čistiti je treba le črno plesen, ki se nabira na stenah, ki pa tam, kjer je stalna visoka vlaga, ni škodljiva," pravi.

Njihovo pesnico oziroma vinsko klet letno obišče od 15.000 do 20.000 obiskovalcev iz vsega sveta. "Tudi iz Japonske, Nove Zelandije, Avstralije in Brazilije. Nedavno nazaj smo imeli celo turiste iz Kambodže," pravi. V letih 2018 in 2019 so bili proglašeni tudi za najbolj obiskano turistično točko v občini Brežice.

Jame za shranjevanje krme za živino na Bizeljskem dobivajo nov pomen

Poleg ogleda repnic turistom ponudijo degustacijo vin, h katerim sodijo tudi različne domače dobrote, s čimer lepo zaokrožijo ponudbo. Pri tem lastnica kot zanimivost pove, da sama ne prenaša alkohola. Ko je bila namreč noseča, ji je otrok po njenih besedah prevzel encim za predelavo alkohola, zato je lahko zanjo zaužitje že zelo majhne količine alkoholne pijače zelo nevarno.

Zvočni zapisi

Lastnica repnice Aljoška Najger Runtas o nastanku repnic na Bizeljskem

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava