posavje

Pred drugim krogom - Občina ima več vzvodov, kot jih je uporabila

1.12.2022 | 12:30 | M. Luzar

Igor Zorčič

V Brežicah se bosta v nedeljo v drugem krogu županskih volitev pomerila kandidata Igor Zorčič in Ivan Molan. Povabili smo ju k pogovoru, odzval se je le Igor Zorčič.

Kako vidite položaj zgodovinskega mestnega jedra Brežic?

Za oživitev mestnega jedra bomo naredili študijo, kaj pomeni delno ali celotno zaprtje Ceste prvih borcev. Naklonjen sem temu, da je treba to ulico preurediti v trg, ki bo tlakovan, in ga zapreti v celoti. Objekti v mestnem jedru morajo dobiti vsebine, da bo jedro oživelo in bo privlačno za življenje in preživljanje prostega časa.

Na poti med mestom in zaledjem so težava pogosto spuščene železniške zapornice. Kako se boste odzvali?

To je povezano z gradnjo severne obvoznice. Brežice si ne bi smele privoščiti, da njene trase še niso umestile v prostor. Ministrstvo ne more dokončati državnega prostorskega načrta in začeti graditi zunajnivojskega križanja ceste in železnice. Občina mora prednostno poskrbeti za to, da bosta vsaj dve križanji v mestu in bližnji okolici zunajnivojski.

Imate glede tega rešitev?

Občina je tu kriva v tem, da ji ni uspelo najti večinskega soglasja o poteku severne obvoznice. Zdaj obstaja podlaga za državni prostorski načrt, a le za del, ki se nanaša na občino Krško. Krško je svoj del do meje z občino Brežice oddelalo, Brežice pa ne. Kot župan bom tu bolj dejaven, zato da dosežemo čim večje soglasje med lastniki zemljišč o poteku trase severne obvoznice, da bodo končno urejeni dokumenti za gradnjo zunajnivojskih križanj.

Hidroelektrarna Mokrice – da ali ne?

Da. Sem zagovornik hidroelektrarn. Je tudi strateškega pomena, da država nadzira svoje vodne vire, ki jih lahko uporablja tudi za namakanje, in da zagotovi protipoplavno zaščito krajev ob Savi. Gradnja hidroelektrarne Mokrice ima več koristi kot slabosti.

Hrvaška bo vstopila v schengensko območje in uvedla evro. Je to priložnost za Brežice?

Seveda. Povečalo se bo število obiskovalcev iz Hrvaške v Brežicah. Res pa je, da bomo po drugi strani morali biti pripravljeni tudi na morebitno povečanje kriminala. Občina se mora že danes pripraviti na širitev schengenskega območja.

Kje je občina pri zagotavljanju gospodarskih con?

Ni se prijavila na vse možne razpise za opremljanje poslovnih con. Za zgled nam bi morala biti občina Ajdovščina, ki v tem pogledu velja za primer dobre prakse. V Brežicah imamo še možnosti za širitev poslovnih con. Moramo pa ravnati v skladu z vnaprej začrtano strategijo in pri tem doseči družbeni dogovor o tem, koliko bomo spodbujali turizem, industrijo in kmetijstvo. Namreč parcela, ki jo zasede tovarna, je izgubljena za kmetijsko pridelavo.

Kakšen delež bi vi namenili posamezni od naštetih dejavnosti?

S sprejetjem strategije razvoja občine Brežice se bomo dogovorili, kaj je optimalno razmerje glede na pričakovan razvoj tega dela države, ob upoštevanju širitve schengenskega prostora, gradnje drugega bloka jedrske elektrarne, skratka vsega, kar bo vplivalo na nadaljnji razvoj Brežic. Kot župan bom zagovarjal najprej domače obrtnike in podjetnike, da bodo imeli možnost za razvoj, od »zunanjih« investitorjev pa tiste, ki bodo vlagali v kakovostna delovna mesta s čim večjo dodano vrednostjo na zaposlenega.

Ali v poselitvi dopuščati razpršeno gradnjo?

Tu ne moremo narediti hitrih rezov. Navajeni smo na zelo razpršeno poselitev, tako živimo. Tako zdajšnjo poseljenost je treba ohraniti, a moramo v bodoče s prostorom vseeno ravnati bolj premišljeno.

Kako vidite romsko problematiko?

Občina mora biti na več področjih bolj dejavna pri reševanju romske problematike. Ustanovili bomo delovno skupino, v kateri bodo ne samo prostovoljci in zainteresirani občinski svetniki, ampak tudi strokovnjaki. Zdaj Romi ne hodijo v vrtec. Ko pridejo v prvi razred, ne znajo slovenskega jezika, zato zaostajajo za vrstniki, in to se nadaljuje in stopnjuje nadaljnjih šest ali sedem let, kolikor imajo sploh volje, da obiskujejo osnovno šolo. Občina mora poskrbeti in si prizadevati, da bodo obiskovali vrtec in osnovno šolo. Ključna je integracija Romov v družbo.

Ali ima občina te vzvode?

Občini se ni treba vedno izgovarjati na državo. Seveda je tudi država pomemben dejavnik z zakonodajo in socialno politiko, ki jo Romi zelo dobro poznajo in tudi izkoriščajo. Ampak občina lahko naredi več. Imamo primere dobrega sodelovanja med Romi in drugimi prebivalci, npr. v Prekmurju. Tudi to, kar so pred leti začeli v Krškem, namreč urejanje lastništva zemljišč, se bo družbi na dolgi rok obrestovalo.

Nameravate torej urediti lastništvo zemljišč v Kruščah pri Cerkljah ob Krki?

To območje bomo prostorsko uredili in zamejili s prostorskimi dokumenti, da se naselje ne bo več nezakonito širilo.

Katera občina je uspešna?

Uspešna občina je tista, ki zagotavlja občanom kakovosten javni servis od zdravstva do komunale, delovna mesta, domove za starejše in razvojno perspektivo. Zato je dobro, da se vodstvo občine na vsake toliko časa zamenja. Gledano objektivno, je še na kmetiji dobro, da nekoč pride drug gospodar. V občini Brežice je vodenje postalo domačijsko, po prijateljskih zvezah med tistimi, ki so ves čas na vrhu odločanja, brez novih idej in pobud. Uspešnosti vodenja občine ne smemo vrednotiti samo po številu kilometrov asfaltiranih cest, ampak po več splošnih merilih. Po teh so nas prehitele npr. občine Krško, Sevnica in Trebnje.

Ampak v čem so prehitele Brežice?

Za primerjavo lahko uporabimo količnik razvitosti občin, ki ga je pripravila vlada. Ta upošteva različne parametre ocenjevanja razvitosti občin, kot so število delovnih mest, bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, stopnja delovne aktivnosti v občini, oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, rast števila delovnih mest, razvoj gospodarstva, rast proračuna in drugo. Tukaj so nas omenjene občine prehitele in ta zaostanek moramo nadomestiti. To bo moja naloga.

Iz današnje nove, tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj