dolenjska

Romska problematika v Šentjerneju - Nezadovoljni tako Romi kot občina

18.12.2022 | 15:30 | Lidija Markelj

Po Trdinovi cesti skozi romsko naselje je treba peljati še posebej previdno – marsikaj lahko preseneti: razposajeni otroci, odvezani psi ...

Darka Brajdič

V občini Šentjernej v več naseljih – na Trdinovi cesti v Šentjerneju, Mihovici, Draškovcu, v Rojah in na Drami – živi okoli dvesto Romov. Dva mandata jih je v občinskem svetu zastopala Darka Brajdič, ki pa se je letos odločila, da ne bo več kandidirala za mesto romske svetnice.

Kot pove, je bila preveč razočarana nad občinskim vodstvom, županom in sploh lokalno politiko. Na nedavnih volitvah so tako šentjernejski Romi za svojega predstavnika izvolili Darkinega moža Valentina Brajdiča, ki je bil edini kandidat.

Darka Brajdič brez zadržkov pove, kaj vse jo moti pri dozdajšnjem delovanju v šentjernejskem občinskem svetu, jasno stališče pa ima tudi prvi mož občine Jože Simončič.

»Nisem bila slišana, še manj upoštevana. V zadnjem mandatu aktualni župan sploh nikoli ni bil med Romi, ne ve, kako živijo, kakšne potrebe in možnosti imajo. Romskih družin v naši občini ne obravnavajo enako kot drugih, celo nasprotujejo Romom, če hočejo sami kaj narediti,« pripoveduje nekdanja romska svetnica Darka Brajdič, ki je zadnjega pol leta bojkotirala skoraj vse občinske seje.

»Slišati je bilo očitke, da nič ne delamo, ne plačujemo položnic, živimo od socialnih podpor, okrog vratu pa nosimo debele, zlate verižice. Župan bi moral biti vesel, da smo šentjernejski Romi kolikor toliko urejeni in civilizirani, sicer pa – zlate verižice se vendar da kupiti na vsakem sejmu, ampak to ni nujno vedno zlato, lahko je le kič, ki se sveti. Menim, da če je nekdo upravičen do socialne pomoči, naj jo dobi – pa če je to Rom ali civil,« je odločna Darka Brajdič, ki živi v enem izmed najbolj urejenih romskih naselij v šentjernejski občini, na Trdinovi cesti. Tam imajo vso komunalno infrastrukturo, v marsikateri drugi šentjernejski vasi še ne.

Si pa na Trdinovi cesti želijo še marsikaj. Že dolgo Romi opozarjajo na slabo prometno varnost skozi naselje, saj vozniki kljub prometnim omejitvam vozijo prehitro, romski otroci pa se tudi nemalokrat igrajo na cesti in pred leti je eden v taki nesreči celo umrl.

Šentjernejski župan Jože Simončič je brez dlake na jeziku, kar se tiče romske problematike.

»Na posvetu v Novem mestu sem povedal le resnico – da ukrepi, ki jih izvaja država, niso dobri in da se stanje na večini področij v povezavi z Romi – vzgoje in izobraževanje, zaposlovanja, prejemanja socialnih transferjev, kriminalitete … – kljub velikim finančnim sredstvom poslabšuje. Romski otroci se ne vključujejo v otroški vrtec, zato ne razumejo slovenskega jezika in niso primerno socializirani. V procesu osnovnošolskega izobraževanja so zato bistveno manj uspešni od drugih, kar vodi v veliko nezaposlenost in odvisnost od socialnih transferjev, posledično zaradi brezdelja številni Romi zapadejo v različne oblike kriminala, kar še poslabšuje njihove možnosti za uspešno integracijo v večinsko neromsko okolje. Namesto da bi socialni transferji pomagali Romom pri postopnem prehodu v 'normalno' in samostojno življenje, jih očitno iz generacije v generacijo delajo bolj odvisne od socialnih prejemkov in vedno manj samostojne. Velik problem so očitno še vedno tudi prezgodnje oz. prisilne poroke, ki romskim deklicam onemogočajo prehod v bolj svobodno in neodvisno življenje,« povzame Simončič.

Še veliko očitkov ima Brajdičeva, Simončič pa na vse - odgovor. Podrobneje v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj