dolenjska

Javni mestni promet v Novem mestu: Premajhno, da bi se res splačalo

4.1.2023 | 12:00 | I. Vidmar

Leon, električni minibus, ki vozi po širšem območju mestnega jedra, reši marsikatero zagato. (Foto: I. Vidmar)

Leon, električni minibus, ki vozi po širšem območju mestnega jedra, reši marsikatero zagato. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Javni mestni potniški promet v Novem mestu v raziskavi Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave dobil zelo slabo oceno – Enako kot v primerljivih mestih – V precepu med željami in racionalnostjo – Največje zagate blažita Rudi in Leon

Še tako sodobni avtobusi, še tako jasen in tehnološko podprt sistem sporočanja prihodov, še tako udobne avtobusne postaje in še tako dodelan plačilni sistem ne morejo privabiti potnikov v avtobuse, ki vozijo preredko, so zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije ob objavi raziskave Primerjalno ocenjevanje mestnega avtobusnega prevoza v slovenskih mestih: ko (ni)ste vezani na vozni red. Vendar prava rešitev, ki bi ustrezala potrebam občanov in bila obenem ekonomsko sprejemljiva, za tako majhna mesta ne obstaja.

Novo mesto si je v raziskavi, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v začetku decembra pa jo je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, skupaj z Mursko Soboto, Novo Gorico, Velenjem in Ptujem prislužilo oceno najmanj potrošnikom prilagojen mestni potniški promet. Raziskavo so opravili v petnajstih slovenskih mestih, ki imajo vsaj eno progo mestnega prometa. Najboljšo oceno mestnega potniškega prometa je dobila Ljubljana, sledi ji Maribor. Ob linijah mestnih avtobusov v dveh največjih slovenskih mestih v preostalih mestih obstajajo le še štiri mestne linije, ki čez dan vozijo v povprečju na 20 minut ali manj – po ena v Kopru in Škofji Loki ter dve v Piranu. V Novem mestu taka linija ne obstaja.

V Novem mestu, kjer so po več letih brez javnega mestnega avtobusnega prometa začeli tega ponovno uvajati pred dvema desetletjema, danes obratuje šest linij. Mesečna vozovnica stane devet evrov ne glede na vrsto (dijaška, delavska, druge), vozovnica za eno vožnjo v predprodaji stane 60 centov, pri vozniku v gotovini pa 1,5 evra. Najbolj frekventna je linija 4, Sevno–Krka–Ragovo–Hedera–Novo mesto–Sevno, na njej na nekaterih postajah mestni avtobus ustavi dvajsetkrat na dan, frekvence pa so različne, od 25 minut v času prometnih konic do dveh ur sredi dopoldneva, popoldne pa mestni avtobusi kmalu po 16. uri prenehajo voziti. Natančne vozne rede potniki lahko najdejo na spletu, za posamezne linije pa so obešeni tudi na vseh postajališčih.

Mestni avtobus z enim samim potnikom ni ne ekološko sprejemljiv ne ekonomsko upravičen način prevoza. (Foto: I. Vidmar)

Mestni avtobus z enim samim potnikom ni ne ekološko sprejemljiv ne ekonomsko upravičen način prevoza. (Foto: I. Vidmar)

Zadnjih osem let se je z mestnim prometom največ ukvarjal Boštjan Grobler, ki je bil do konca prejšnjega mandata tudi podžupan Mestne občine Novo mesto. Pravi, da idealne rešitve za ureditev javnega mestnega prometa v tako majhnih mestih, kot je Novo mesto, ni. Z enakimi težavami, kot jih imamo v Novem mestu, se spoprijemajo tudi v drugih primerljivih mestih v Sloveniji in tudi tujini.

»Učinkovitost javnega mestnega prometa določajo razsežnosti mest. V mestih, ki imajo manj kot 200.000 prebivalcev, ni nikjer učinkovitega sistema mestnega prometa. V vsej Evropi nima nihče rešitve za to težavo. Tudi v predmestjih večjih mest, ki štejejo po petdeset, sedemdeset tisoč prebivalcev in so priključena v sistem javnega mestnega prometa, ljudje niso zadovoljni. Druga stvar, ki vpliva na učinkovitost, je razgibanost terena. Veliko učinkoviteje se da organizirati javni mestni promet na Jesenicah, kjer v dolini, v kateri je ob Savi raztegnjeno mesto, obstaja le ena sama linija, kot v mestih, kot so Novo mesto, Ptuj, Velenje, Murska Sobota in podobna, kjer so naselja razvejana in je treba speljati bistveno več linij, da so vsa naselja povezana med sabo in s središčem mesta. Tretja stvar pa je značaj mesta. V nekem spalnem naselju, kot je na primer Grosuplje, mestni potniški promet nima smisla, drugače pa je z Novim mestom, kjer so večje tovarne, šole, bolnišnica, zdravstveni dom in druge ustanove. Ko smo leta 2015 na novo definirali mestni potniški promet, smo imeli veliko voženj, ko je avtobus vozil prazen ali pa sta v njem sedela eden ali dva potnika, kar ni niti trajnostno, kaj šele, da bi bilo ekonomsko upravičeno. Občina je takrat letno za mestni potniški promet morala nameniti 650.000 evrov, od prodanih vozovnic pa je bilo prihodkov približno 140.000 evrov. Z optimizacijo smo morali ugotoviti, kje so linije, na katerih se v posameznih terminih v avtobusu vozita od nič do dve osebi. Takih linij je bilo skoraj tretjina. Nismo smeli narediti popolne revolucije, saj so bili nekateri ljudje navajeni na vožnjo z mestnim avtobusom, in te moraš spoštovati. Opredelili smo točke, od koder in kamor se ljudje najpogosteje vozijo, na primer Šolski center, tovarna Krka, gimnazija, zdravstveni dom in podobno, in ugotovili ure, kdaj morajo biti tam in kdaj od tam odhajajo. Temu smo prilagodili vozne rede. Tak sistem je prizadel tiste, ki niso na teh linijah oziroma potrebujejo prevoz izven teh terminov. Tega smo se zavedali, a če bi želeli pokriti vse potrebe, bi imeli popolnoma neučinkovit sistem. Če bi želeli, da bi avtobusi vozili še enkrat pogosteje, bi jih moralo biti še enkrat več, število potnikov pa se ne bi bistveno povečalo. Tu se postavi vprašanje, ali smo pripravljeni dati še novih 600.000 evrov oziroma danes še več za podvojitev sistema, pri čemer bi se število potnikov povečalo za od deset do petnajst odstotkov,« obstoječi sistem javnega potniškega prometa v Novem mestu pojasnjuje Boštjan Grobler.

Boštjan Grobler

Boštjan Grobler

Podatkov o zasedenosti mestnih avtobusov in subvencijah občine, ki bi bili primerljivi s podatki iz preteklosti, za zadnja tri leta ni, saj je tudi na mestni potniški promet zelo vplivala epidemija oziroma omejevalni ukrepi v zvezi z njo. Glede na podatke zadnjih mesecev bi bila povprečna mesečna subvencija občine približno 45.000 evrov, letna pa približno 550.000 evrov. Obračunano število potnikov je 195.000 letno, število prevoženih kilometrov pa 280.000. Razmerje med številom potnikov in prevoženimi kilometri je 0,7 potnika na prevoženi kilometer, za smiselnost oziroma rentabilnost obratovanja mestnega potniškega prometa pa velja razmerje med tri in štiri potniki na kilometer.

Pri taki ureditvi javnega mestnega prometa, kot jo imamo trenutno v Novem mestu, so najbolj prizadeti predvsem starejši ljudje, ki nimajo svojega vozila in ne nekoga, ki bi jih lahko kam peljal, kadar to potrebujejo. Na občini so dobili kar nekaj klicev ljudi, ki so potožili, da so jim vzeli še tisto, kar so imeli. Zagato so skušali rešiti s sistemom za brezplačne prevoze starejših in invalidov Rudi, ki ga na klic ljudi, ki potrebujejo prevoz, opravljajo vozniki prostovoljci. Prevozi se izvajajo od ponedeljka do petka navadno med 7. in 15. uro. Naročilo za prevoz se opravi v klicnem centru 080 10 10 dva delovna dneva pred potrebnim prevozom. Del pomanjkljivosti obstoječega sistema javnega mestnega avtobusnega prevoza pa uspešno blaži tudi električni minibus Leon, ki ponuja brezplačno vožnjo po širšem mestnem jedru.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista. Jutri že izide nova, prva letošnja.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava