dolenjska

Nič več samodejnega podaljševanja: Koncesijam v zdravstvu šteti dnevi?

9.2.2023 | 12:00 | Lidija Markelj

Rade Iljaž: »Največ škode zaradi takšnih odločitev bodo utrpeli bolniki.« (Foto: osebni arhiv)

Novo mesto/Brežice - Ustavno sodišče odločilo: Po izteku koncesije nujen nov razpis, samodejno podaljšanje ni mogoče – Koncesionarji nezadovoljni – ZD Novo mesto: Koncesionarji so dopolnitev javnega zdravstva, a potrebne so spremembe

Ustavno sodišče je razveljavilo določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so omogočale podaljšanje podeljenih koncesij za opravljanje javne službe, kar je doslej potekalo skorajda samodejno. Ker ustavni sodniki menijo, da gre za neenako obravnavo zainteresiranih ponudnikov, saj ti niso mogli konkurirati obstoječemu koncesionarju, je zdaj ob izteku koncesije potreben nov razpis oz. nov postopek za njeno podelitev.

Koncendent, torej občina, mora najpozneje leto dni pred iztekom koncesije preveriti potrebo po koncesiji, se pravi, ugotoviti, ali lahko to dejavnost zagotavlja javni zdravstveni zavod v nekem kraju. Če ta tega programa ne more izvajati, gre občina v postopek za podelitev nove koncesije na podlagi javnega razpisa, v katerem je lahko izbran obstoječi koncesionar ali kdo drug.

V MEDICINI ILJAŽ KRITIČNI

Odločitev ustavnega sodišča se zdi prim. dr. Radetu Iljažu, dr. med., spec. družinske medicine, nelogična. Njegova družba Medicina Iljaž (pred tem Družinska medicina, s. p.) deluje v občini Brežice od leta 2009.

»Odločitev žal nikakor ne varuje temeljnih pravic slovenskih državljanov do proste izbire osebnega zdravnika ali kliničnega specialista. Številni pravniki so tudi mnenja, da je odločitev v nasprotju z več členi ustave, ki govorijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. V konkretnem primeru razpisovanja koncesij se postavlja interes državnih zavodov in trenutne lokalne ali državne politične garniture nad splošni interes in temeljne pravice slovenskih državljanov,« pravi Iljaž.

Rade Iljaž poudari še, da diskriminatoren odnos zakonodajalca in politična gonja proti koncesionarjem, »ki smo tudi del t. i. javnega zdravstva v Sloveniji, ne temeljita na nobenih konkretnih podatkih ali številkah in primerjavi z državnimi zavodi, na primer na številu opredeljenih oseb in storitev na tim, zadovoljstvu uporabnikov in zaposlenih, kakovosti storitev in opreme ipd. Vse skupaj zato še najbolj spominja na državni zdravstveni ludizem – načrtno razbijamo in uničujemo dobro delujoče in zakonsko zelo regulirane podsisteme javnega zdravstva z minimalnimi možnostmi za korupcijo in z visoko osebno odgovornostjo nosilcev zdravstvene dejavnosti.«

ZDNM: VSI POD ENAKIMI POGOJI

Alenka Simonič: »Koncesionarji so dopolnitev javnega zdravstva.« (Foto: L. M.)

Pomisleke, ali so spremembe glede podeljevanja koncesij res dobre, ima tudi direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto mag. Alenka Simonič, dr. med., spec. spl. med.

Koncesije razume kot dodatek in dopolnitev javnega zdravstva, saj naj bi se podeljevale tam, kjer javno zdravstvo nima kandidatov oz. nosilcev tima za neki program. »S koncesijami naj bi se ustvarjala zdrava konkurenca, vendar se ne, ker ne ustvarjamo vsi pod enakimi pogoji, in to bi morala država najprej spremeniti. Upam, da to pride na vrsto vsaj z zdravstveno reformo. Vedno poudarjam, da koncesionar zasebnik, ki se organizira v gospodarsko družbo, deluje pod drugačnimi pogoji poslovanja in zato ni v enakopravnem položaju z javnimi zavodi. Tu smo slednji omejeni. ZZZS plača vsem enako za program, ki ga izvaja, a razlike so v organizaciji, zaposlovanju, nakupih, nagrajevanju. Koncesionarji zasebniki denimo niso podvrženi javnemu naročanju. Prav bi bilo tudi, da bi zasebniki koncesionarji – kot vsi javni zavodi – vse, kar jim ostaja, vračali v javno, v zdravstvo. Podvrženi smo različnim pogojem poslovanja in tu so potrebne spremembe,« pove Alenka Simonič. »Bolniku pa je pravzaprav vseeno, h komu gre, da je le dobro oskrbovan,« meni.

Podrobneje v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj