30 let sadjarskih dni Posavja - Kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

26.2.2023 | 16:30

Mitja Molan (Foto: T. B., KSS)

Mitja Molan (Foto: T. B., KSS)

Artiče - V Artičah so zaznamovali 30 let Sadjarskih dni Posavja – V tem času se je zgodilo veliko prelomnih dogodkov, ki so omogočili razvoj te panoge v prvih dveh desetletjih. V zadnjem desetletju pa se je stanje v sadjarstvu občutno poslabšalo zaradi naravnih ujm in slabe podpore države

Vsako leto v začetku februarja Sadjarsko društvo Artiče pripravlja sadjarske dneve, na katerih se sadjarji srečajo s stroko in se seznanijo z novostmi. Letos so bili 28., dvoji so odpadli zaradi epidemije, sicer pa zaznamujejo jubilej – 30-letnico. Zato je bil letos poleg aktualnih tem, kot so novosti v tehnologiji in pri varstvu sadnega drevja, poudarek tudi na pomembnih dogodkih v posavskem sadjarstvu.

Po osamosvojitvi države so posavski sadjarji izgubili pomemben trg – Zagreb. Spoprijeli so se s težavami pri prodaji, saj niso bili organizirani. Prvi korak je bil ustanovitev Sadjarskega društva Posavje, ki je postalo spodbuda in gonilo razvoja sadjarstva v tem delu države.

V zadnjih desetih letih je sadjarjenje opustila polovica kmetij.

POMEMBNI MEJNIKI

»V Brežicah je potekala prva seja parlamentarnega odbora za kmetijstvo, na kateri smo začrtali osnove strategije razvoja sadjarstva s poudarkom na gradnji hladilnic. V sklopu vsakoletnih strokovnih srečanj in izobraževanj pod okriljem Sadjarskih dni Posavja je bilo sadjarjem kmalu jasno, da se moramo organizirati in leta 1999 je bila ustanovljena prva specializirana sadjarska zadruga v Sloveniji s sodobno opremljeno hladilnico in sortirnim strojem s sedežem v Brežicah. Jabolka smo izvažali v osem evropskih držav. V Arnovem selu smo zgradili prvi namakalni sistem v Sloveniji, prek katerega je bilo namakanih več kot 35 ha sadovnjakov. Zdaj je njegova lastnica Občina Brežice, ki se ob finančni podpori države pripravlja na njegovo obnovo in posodobitev,« je najpomembnejše prelomnice nanizal eden izmed ustanoviteljev zadruge Toni Koršič. V Posavskem muzeju Brežice so takrat pripravili tudi prvo vseslovensko razstavo jabolk, razglasili prvo sadjarsko kraljico, takrat je to postala Anita Pavlovič, zdaj Kodrič. »V Slovenijo smo pripeljali prvo odporno sorto jabolk topaz, ki je še danes med najbolj prodajanimi jabolki, in z njo kot prvi v Sloveniji začeli tržno pridelavo ekološkega sadja, zdaj uvajamo prav tako odporno sorto bonita,« je še dodal Koršič.

Pred 30 leti je na sadjarskih dnevih dvorana Prosvetnega doma v Artičah  pokala po šivih, danes pa je sadjarjev skoraj polovica manj. (Foto: T.  B., KSS)

Pred 30 leti je na sadjarskih dnevih dvorana Prosvetnega doma v Artičah pokala po šivih, danes pa je sadjarjev skoraj polovica manj. (Foto: T. B., KSS)

STANJE VSE SLABŠE

Za preživetje in razvoj kmetije je treba pridelati od 55 do 60 ton jabolk na ha.

Delo Sadjarskega društva Posavje v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo nadaljuje Sadjarsko društvo Artiče, katerega predsednik je Mitja Molan: »Takrat, pred 30 leti, so bili sadjarji polni zanosa, entuziazma in energije, danes pa je stanje povsem drugačno, borimo se za preživetje. V okolici Artič, Globokega in Krškega je prenehalo sadjariti najmanj 50 sadjarjev, tudi v slovenskem merilu številke kažejo, da je sadjarjenje opustila skoraj polovica kmetij. Zgledujemo se po južni Tirolski, kjer so kmetije približno tako velike, kot so bile tiste pri nas, ki so sadjarjenje opustile. Glavni razlog je, da država nima posluha za podporo pri obnovah. Zdaj so najbolj na udaru prav kmetije v velikosti od 5 do 7 ha, ki zagotavljajo delovno mesto, kmetje so kmečko zavarovani, imajo šoloobvezne otroke, na razpisih pa kljub vsemu ne dosežejo dovolj točk za finančno podporo države. Velik udarec za sadjarje je bil ruski embargo. Poljska je močno razširila proizvodnjo sadja, predvsem jabolk, misleč, da jih bo izvažala v Rusijo, zdaj pa ta jabolka prodaja drugod po Evropi, tudi v Sloveniji. V zadnjih letih pa smo imeli še dve hudi pozebi, eno nenormalno rodno leto in posledično zelo nizke cene ter lani zimsko in poletno sušo. Tako v sadjarstvu vztrajajo samo še tisti, ki so v zadnjem času preveč vložili, da bi sadjarjenje lahko kar čez noč opustili.«

Molan je opozoril še na sodelovanje s stroko. Sadjarji si želijo, da bi bili kmetijski svetovalci več na terenu, v njihovih nasadih, ne pa v pisarni za računalnikom, kajti brez znanja ni razvoja. Poudaril je še nekatere ukrepe, kot je blagovna znamka »izbrana kakovost«, ki zagotavlja, da je sadje pridelano v Sloveniji, vendar je potreben večji nadzor. »Ne smemo zavajati potrošnikov, v javnih zavodih bi morali v prvi vrsti ponujati lokalno pridelano hrano,« je še poudaril Molan.

PODNEBNE SPREMEMBE

Dr. Franci Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani je na letošnjih sadjarskih dnevih predaval o vplivu podnebnih sprememb na sadjarstvo. Sam se ukvarja z intenzivno tehnologijo pridelave sadja trajnostno, kar pomeni, da je zemlja po 20 letih še vedno takšna, kot je bila na začetku. »Intenzivna pridelava pomeni, da moram pridelati primerno količino jabolk na hektar, če želim v Evropi preživeti. V Sloveniji desetletja to zanemarjamo, zato se je površina intenzivnih nasadov prepolovila – s 3.000 ha na okoli 1.500 ha. Ukrepi, ki se napovedujejo, bodo opuščanje te panoge še pospešili; kmetje ugotavljajo, da se ne da preživeti. Samo subvencije za preživetje neke mlade družine niso dovolj. Če pridelamo 40 ton jabolk na hektar, smo 2.000 evrov v minusu, če jih pridelamo 50 ton, smo malo v plusu, če jih pridelamo od 55 do 60 ton na hektar, pa lahko računamo na okoli 3.000 evrov dobička. Ta pa pri 10 hektarih nasada že omogoča preživetje in vlaganje v razvoj kmetije. Tudi podnebne spremembe niso nerešljiv problem, proti toči in sončnim ožigom so mreže, za sušo so namakalni sistemi, proti pozebi oroševalni sistemi. Ko sadno drevje prizadene kakšna katastrofa, mu je treba pomagati. Če mi zbolimo, jemljemo zdravila, jemo več vitaminov, tudi drevesom je treba takrat pomagati na pravilen način z dodajanjem mineralov. Vse to pa veliko stane in zato temu dajemo premalo pozornosti,« je poudaril dr. Štampar.

Država pomaga le največjim, manjše in srednje kmetije pa na razpisih niso uspešne.

O številkah, ki dokazujejo, da število sadjarskih kmetij upada, je spregovorila tudi mag. Urška Cvelbar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, sicer pa je bil drugi dan kot običajno namenjen varstvu rastlin in tehnologiji pri pridelavi jagodičevja. Letos pa je bila predstavljena še nova slovenska sorta jabolk – mojca, ki jo je z večletnim strokovnim delom vzgojil mag. Alojz Mustar, upokojeni svetovalec, specialist za sadjarstvo iz Krškega.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

M. L.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava