Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"

14.3.2008 | 01:50

Gospodarstvo pričakuje poenotenje akterjev, uporabne programe in kvaliteto

Direktor URS Borut Rončević. (Foto: B. B.)

Novo mesto - Rdeča nit včerajšnje izredne seje novomeškega občinskega sveta so bili pomisleki glede javno-zasebnega partnerstva ali že kar strah pred privatizacijo bodočih fakultet, ki nastajajo v okviru Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto (URS). V dneh pred sejo je bil tako glavna tarča očitkov svetnikov LDS in Zares direktor URS Borut Rončević, ki ga, predvsem v LDS, vidijo kot glavnega načrtovalca privatizacije novomeške univerze.

Sporno naj bi bilo predvsem ustanavljanje Fakultete za informacijske študije (FIŠ) in Mednarodne fakultete za poslovno odličnost (MFPO). Pri prvem projektu je namero o ustanoviteljstvu z URS sklenil zasebni Inštitut za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanje, pri katerem kot eden od štirih ustanoviteljev nastopa tudi Borut Rončević. V drugem projektu kot bodoči ustanovitelj nastopa zasebni Inštitut za odličnost managementa, katerega ustanovitelj je Boris Bukovec.

"S pomočjo javnih sredstev se omogoča predvsem uveljavljanje programov, ki so plod zasebno ustanovljenih inštitutov in fakultet, pri čemer vložki občine zagotovljeni preko URS še niso zaščiteni kot vložek v oblikovanje programov," opozarjajo v LDS.

Boris Dular (LDS) opozarja, da mora občina zaščititi svoje ustanoviteljske pravice v bodočih fakultetah. (Foto: B. B.)

Direktor URS Borut Rončević zagotavlja, da so vsi njihovi programi (ob FIŠ in MFPO sta tu še projekta fakultete za industrijski inženiring, ki jo ustanavlja Šolski center Novo mesto, in projekt fakultete za upravljanje s podeželjem, ki ga pripravljajo na Kmetijski šoli Grm) izbrani po temeljitem premisleku, da izhajajo iz potreb tukajšnjega gospodarstva in da gre nasploh za perspektivne poklice. Rončević tudi poudarja, da je pred dogovorom o sodelovanju z zasebnima inštitutoma o vseh teh povezavah seznanil tudi župana Alojza Muhiča.

"Kar se privatizacije tiče, moramo vedeti, da lahko o njej govorimo le, ko nekaj, kar je javno, preide v zasebne roke. To se je v Novem mestu v preteklosti že zgodilo (primer Visoke šole za upravljanje in poslovanje, op. B. B.). V našem primeru pa gre za zasebni vložek v javno podjetje. O razmerju ustanoviteljskih deležev se še dogovarjamo, že sedaj pa lahko zagotovim, da bo kljub zasebnim vložkom večinski upravljalski delež bodočih fakultete ostal v rokah Mestne občine Novo mesto," poudarja Rončević, ki pravi, da si še najbolj želi, da bi bodoča novomeška univerza postala četrta državna, se pravi javna, univerza v Sloveniji.

Rončević je včeraj vnovič zavrnil nedavne očitke o slabem profesorskem kadru, ki naj bi ga imele na voljo bodoče novomeške fakultete. "Obstajajo natančno razdelan način točkovanja za merjenje kakovosti visokošolskih učiteljev. Osebe s katerimi sodelujemo, se na teh lestvicah uvrščajo visoko," zagotavlja Rončević.

Poleg opozoril, naj občina zaščiti svoj dosedanji in prihodnji vložek v ustanavljanje novih fakultet in univerze, so bili svetniki dokaj enotni tudi v zahtevi po združitvi prizadevanj vseh visokošolskih akterjev v mestu. Pri tem so imeli v mislih visokošolske zavode, ki delujejo in nastajajo v okviru Visokošolskega središča Novo mesto, ki ga vodi Marjan Blažič.

"Tudi sam se zavzemam za poenotenje vseh prizadevanj. Menim, da nas bodo v to že kmalu prisilile okoliščine," pravi Rončević.

Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, poziva k poenotenju visokošolskih akterjev. (Foto: B. B.)

Le tako združeni akterji bodo namreč lahko računali na (finančno) podporo gospodarstva, kar je včeraj potrdil tudi direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič, ki je kot pogoja za vstop gospodarstva v projekt omenil še oblikovanje ustreznih visokošolskih programov in zagotavljanje kvalitete njihovega izvajanja.

Vstop gospodarstva v dobrih 40 milijonov evrov vreden program gradnje univerzitetnega kampusa v Drgančevju pa postaja veno bolj nujen. Pot do državnega denarja, ki se je pred časom že zdel na dosegu roke, postaja vedno bolj vijugava. Zaradi "spremenjenih pravil igre" ministrstvo za gospodarstvo, katerega prispevek za kampus so v Novem mestu ocenjevali na približno 10 milijonov evrov, v okviru projekta Gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije tega projekta ne bo financiralo. To k sreči še ne pomeni, da potrebnega denarja v Novo mesto ne bo. Kot je povedal Rončević, URS v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo že išče nove možnosti financiranja - na primer pri evropskem socialnem skladu.

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava