splošno

Južni krak tretje razvojne osi / Mimo Novega mesta po vzhodu, predor pod Vahto, razcep na Vinico in Metliko

27.3.2008 | 13:05 | Boris Blaić

Potek najprimernejše variante tretje razvojne osi (rdeče) s predvidenimi priključki in zahodno novomeško obvoznico (modro).

Novo mesto - Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za promet in podjetja Acer so na seji sveta regije Jugovzhodna Slovenija predstavili študijo variant najprimernejšega poteka trase južnega kraka tretje razvojne osi med Novim mestom in mejo s Hrvaško. Študija, ki jo je opravil Acer, je med šestimi variantami za najprimernejšo izbrala varianto C, ki predvideva gradnjo ceste po vzhodni strani Novega mesta, gradnjo 3.300 metrov dolgega predora pod Gorjanci med Vinjo vasjo in Štrekljevcem in razcep na krak proti Metliki na eni ter krak proti Semiču, Črnomlju in Vinici na drugi strani.

Kot je povedal predstavnik Acerja Radovan Nikič, je južni krak tretje razvojne osi zasnovan kot dvopasovna cesta (100 km/h), pri čemer bodo ohranili tudi koridor za razširitev v štiripasovno cesto. Štirje pasovi bodo verjetno že v prvi fazi potrebni na nekaterih odsekih pri Novem mestu, na odsekih, kjer bo potovalna hitrost po izračunih padla pod 60 km/h pa bi gradili pasove za počasna vozila.

Po izračunih, na katerih je temeljila izbira variante C za najprimernejšo, bi gradnja južnega kraka stala 438 milijonov evrov, ta vložek pa bi se povrnil v 17 letih.

Kot je še povedal Nikič, je študija variant pokazala, da je izbrana varianta najcenejša in okoljsko najprimernejša, da pa nekoliko slabše povezuje občinska središča ob trasi njenega poteka.

Na vprašanje, kdaj bi lahko začeli z gradnjo in na kakšen način jo bodo financirali, na ministrstvu za promet še nimajo odgovora.

Župani so imeli na izbiro variante kar nekaj pripomb. Županja Metlike Renata Brunskole je tako povedala, da predstavljeni predlog poteka ceste v metliški občini ne predvideva zadostnega števila priključkov. V samem mestu sploh nobenega. "Priključek rabimo na v severnem delu, ker je TPV, kot tudi v samem mestu, kjer imamo velike gospodarske družbe kot so Kolpa, Komet in Beti. Potrebovali bomo tudi priključek proti Božakovem, kjer imamo v načrtu gradnjo term." Brunskoletova je izrazila tudi dvom o realni višini ocenjenih stroškov za gradnjo predora.

Župani Dolenjskih Toplic, Žužemberka in Straže so bili nezadovoljni zaradi predloga, da bi cesta obšla Novo mesto po vzhodni strani, kar je tudi v nasprotju s sklepom, ki ga je svet regije izglasoval pred dvema letoma. "Izbrana varianta je zelo prijazna do turističnega razvoja Dolenjskih Toplic, saj ohranja naravo nedotaknjeno," je bil ironičen topliški župan Franc Vovk.

Župan Mirne Peči Zvone Lah je poudaril, da bi morali cesto začeti graditi v kar najkrajšem času, "saj jo bomo, če ne bomo začeli graditi v petih letih, kasneje morali risati še enkrat."

Novomeški župan Alojz Muhič, ki je v odsotnosti Janka Vebra iz Kočevja vodil zasedanje sveta regije, je poudaril, da je to šele predlog in ne končna varianta, da pa tudi Novo mesto z njim ne more ni povsem zadovoljno: "Potrebujemo obroč okoli Novega mesta. Se pravi tako vzhodno kot zahodno obvoznico."

Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič je povedal, da je mikrolokacija poteka ceste za gospodarstvo manj pomembna, da mu je jasno, da cesta ne more v vsako vas, da pa tukajšnja podjetja pričakujejo predvsem pretočno cestno žilo za tekoč promet blaga, pa tudi storitev in zaposlenih.

"Zahtevamo primerno in prevozno povezavo, saj se, ko pade sneg, promet proti Beli krajini ustavi, kar smo videli tudi pred dnevi. Podpiramo tudi obroč okoli Novega mesta. Na ministrstvu bi se morali bolj zavedati, da gre za cesto v izvozno najbolj naravnani slovenski regiji, ki je po donosnosti kapitala, dobičku in dodani vrednosti na zaposlenega na prvem mestu v državi. Leta 2025 te ceste ne bomo več potrebovali. Če povezave ne bodo boljše kot so sedaj, bodo podjetja svojo dejavnost do takrat preselila," je povedal Bratkovič, ki bi srednji del tretje razvojne osi, med Novi mestom in Celjem, pomaknil čim bližje Trbovljam, kjer tukajšnje gospodarstvo vidi precejšne razvojne možnosti.

Kot je povedala predstavnica ministrstva za promet Helena Šturm, bo študija variant za cesto med Celjem in Novim mestom končana konec aprila, predstavitev izbranega predloga pa bi opravili maja.

Svet regije je še sprejel sklep, da bodo na svoji aprilski seji prometnemu in okoljskemu ministrstvu posredovali svoje pripombe in predloge glede poteka južnega kraka.

Variantne rešitve si lahko ogledate v galeriji.

‹ nazaj