portret tedna

Portret tedna / Tatjana Lampret

28.4.2008 | 09:00 | Janja Ambrožič

Težko je verjeti, da je Tatjana Lampret, dolgoletna gonilna sila kulturnega življenja v Občini Ivančna Gorica, že drugo leto v pokoju. Pa se nič kaj upokojensko ne vede, ima toliko obveznosti, da ji niti slučajno ne more biti dolgčas - dela kot sekretarka za domači zvezi kulturnih društev, je predsednica Kulturnega društva Josip Jurčič na Muljavi, letos že tretje leto zapored režira predstavo v Letnem gledališču, v Ivančno Gorico je pripeljala Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer aktivno sodeluje pri krožku angleščine in kaligrafije, hodi tudi na rekreacijo.

“Življenje se mi je vendarle nekoliko umirilo in najlepša so jutra, ki so res samo moja. Zgodaj vstanem in s hišnim prijateljem, zlatim prinašalcem, odidem na daljši sprehod, kjer občudujem rojevanje novega dne. Tako začeti dan ne more biti drugačen kot lep,” pove Lampretova, ki jo poznam že dolga leta in vendar ne morem reči, da se je kaj dosti spremenila – še vedno je mladostna, elegantno urejena od glave do pet, največkrat nasmejana in ob vsaki priložnosti najde prijazno, vzpodbudno besedo za sogovornika.

Na Jurčičevo domačijo in tamkajšnji muzej je zelo navezana, pove, da je s slavnim pisateljem Josipom Jurčičem celo v daljnem sorodu. Vesela je, da je del njenega navdušenja nad kulturno dediščino podedoval sin Borut, ki na Muljavi dela kot vodja muzeja, Uroš, drugi sin, pa je svoje mesto našel v računalniških vodah.

V otroški igri je sogovornica najraje prevzemala vlogo učiteljice, tako da nihče ni bil presenečen, ko se je po gimnaziji odločila za pedagoško akademijo, kjer je študirala slovenski jezik in knjižničarstvo. Skoraj dve desetletji je poučevala na OŠ Stična, kjer je z učenci pripravila tudi številne prireditve in gledališke predstave, bila je mentorica tabornikom, a nemirni duh jo je vlekel naprej, vpisala se je na kranjsko fakulteto za organizacijo dela.

Ko je pri 38 letih diplomirala, jo je pot odnesla na Zvezo kulturnih organizacij v Grosupljem, po reorganizaciji je postala vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica. “Priznam, da je bilo težko oditi iz razreda, vendar sem želela nekaj več, in to mi je nova zaposlitev omogočala.” Kultura ji je bila blizu že od otroštva, ko je na prireditvah sodelovala v vlogi recitatorke ali igralke, pozneje je vse bolj prevzemala vlogo organizatorke.

Daljnega leta 1966 je igrala vlogo Manice v igri Deseti brat, zdaj je v Letnem gledališču režiserka. Na Muljavi so veseli, da jim mladih igralcev nikoli ne manjka, trenutno imajo težave s pridobivanjem starejših. “Kolikokrat je pokojna režiserka Danica Kastelic ustvarjala nove vloge, da je v predstavo vključila vse, ki so hoteli igrati,” se spomni in doda, da letos pripravljajo igro Cvet in sad, in to v čast prej imenovane Danice Kastelic, ki jo je režirala že leta 1994, potem pa je večkrat izrazila željo, da bi jo še ponovili.

V prihodnje si želi na oder postaviti še Jurčičevo Lepo Vido, kar bo kar velik zalogaj, kajti dogajanje ne sodi v muljavsko okolje, zato jo bodo verjetno morali igrati kar v dvorani. “Pomembno je, da izbor predstave sovpada z okoljem, sploh če gre za igranje na prostem in v narečju.”

‹ nazaj