namig za izlet

Skromna, a stara sedem stoletij

27.2.2009 | 09:30 | M. Markelj

Med vožnjo po avtocesti mimo Bele Cerkve se na gričku pri Dragi v vinorodnem južnem pobočju Vinjega vrha za nekaj hipov kot prijazen pomežik z očesom iz pokrajine pobliskne bela cerkvica, vsa kmečko čokata in majhna, da se po velikosti skoraj ne more kosati z okoliškimi zidanicami. Čez nekaj hipov je že ni več videti, vendar se s svojo nevsiljivo skromno domačnostjo nekako vtisne v spomin kot tiho vabilo k obisku.

Gre za podružnično cerkvico, le redko obiskano (do nje se pride peš iz naselja Draga) in na prvi pogled neugledno, a vendar je cerkvica zelo zanimiva. Posvečena je sv. Heleni, materi rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je prenehal preganjati kristjane in priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. S pomočjo sina je sv. Helena dala zgraditi številne cerkve, med njimi znamenito cerkev Božjega groba v Jeruzalemu in cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu, pripisujejo pa ji tudi, da je leta 326 v Jeruzalemu našla ostanke pravega Kristusovega križa.

Okoli cerkvice se je spletlo bogato ljudsko izročilo, ki skromno stavbo visoko povzdiguje. Tako naj bi šlo za zelo staro cerkev, v kateri sta maševala že misijonarja, solunska brata sv. Ciril in Metod, kot sta pred več kot tisoč leti potovala v Rim. Po izročilu naj bi cerkev dala zgraditi sv. Hema, pri nji pa naj bi bila celo škofija.

Resničnost sicer ni tako bleščeča, a je vseeno zanimiva. Res gre za staro cerkev. V zgodovinskih virih je sicer prvikrat omenjena šele leta 1581, a so strokovnjaki pri arheoloških sondiranjih in s spomeniškovarstvenimi raziskavami ugotovili, da so jo zgradili veliko prej, že v 13. stoletju. Cerkev je kljub kasnejšim prenovam ohranila značilnosti romanskih cerkva pri nas, in sicer pravokotni tloris z ravnim stropom v ladji in s polkrožno obokano apsido. Prvobitna cerkev je bila nekaj manjša, kot je zdaj. Arheološka sondiranja pri cerkvi so dala nekaj namigov, da bi bilo mogoče zgodovino cerkve pomakniti celo v 9. stoletje, a te možnosti stroka še ni sprejela.

Za ljubitelje ljudskega izročila in zgodovine bo obisk cerkvice sv. Helene gotovo zanimiv izlet, ljubitelji pešačenja pa obisk cerkvice lahko vključijo v potepanje po vinorodnih pobočjih Vinjega vrha, od koder se odpirajo prečudoviti razgledi.

‹ nazaj