splošno

Črne gradnje / Nekateri po črki zakona, drugim dovoljeno vse

30.4.2009 | 10:15 | Tanja Jakše Gazvoda

Takole so se pred leti lotili rušenja črne gradnje v Šmarjeti. Zadeva je sedaj na sodišču.

Kdor se je le enkrat v življenju lotil urejanja papirjev za gradnjo – pa najsi bo za hišo ali kaj bolj enostavnega, mu je bilo kmalu jasno, da je to v naši državi vse prej kot enostavno početje. Ne le da stane, zna biti sila zapleteno in žal tudi dolgotrajno, zaradi česar kaj hitro dobimo kak siv las več, posamezniki so celo že obupali nad postopki. Ni torej čudno, da se pri nas marsikaj ureja po domače, mimo zakonov. Ti pa, kot kaže praksa, za nekatere veljajo, za druge pač ne.

To je na lastni koži spoznal tudi Ludvik Mežnar iz Novega mesta. Čeprav je v njegovem primeru spornih le 8 metrov sicer 70-metrske škarpe, se je znašel v primežu gradbene inšpekcije, grozi pa mu celo odklop elektrike na počitniški hišici, ki je grajena povsem po črki zakona.

SPORNA ŠKARPA

Ludvik je zemljišče na Stražni nad Mačkovcem prevzel od staršev, ki so že pred desetletji zaprosili za gradbeno dovoljenje, dobili pa so ga, ko je bila zgrajena avtocesta. “Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za zidanico, čeprav so tik ob parceli same hiše. Že to je težko razumljivo, zato sem takoj vložil vlogo za stanovanjsko gradnjo, ki je bila sprejeta, a za gradnjo stanovanjske hiše bo treba počakati na sprejetje občinskega prostorskega načrta. Ta bi moral biti potrjen že lani, po sedanjih zagotovilih pa naj bi se to zgodilo jeseni,” je razlagal Ludvik, ki je že ob vlogi za projekt navedel, da bo delal oporne zidove, saj teren visi. Navedel je dolžino 70 metrov, a ko je bil zid narejen, so ugotovili, da je za 8 metrov daljši, kot je bil opredeljen v gradbenem dovoljenju. Na občini je tudi spraševal, če lahko naredi ograjo, in dobil pritrdilni odgovor, niso pa očitno razčistili dileme, kakšna je lahko ograja; glede na to, da gre za zidanico, in ne za hišo, bi morala biti lesena, ne pa žičnata.

IZŽIVLJANJE ALI ZAKONITOST ZA VSAKO CENO?

In Mežnar se je znašel pod drobnogledom gradbenega inšpektorja. “Prosil sem ga za odlog izvršbe, zakaj bi torej rušili za vsako ceno, če bo s spremembo prostorskih aktov to dovoljeno, hkrati pa škarpa nikogar ne moti, saj je ob njej gozd. Saj ni problem zid podreti, a dejstvo je, da to ni rešitev. Hkrati pa bi morali biti državni uradniki občanom svetovalci: da torej skupaj najdemo najboljšo rešitev iz nastale situacije,” razmišlja Ludvik, ki meni, da gre pri vsej zadevi za osebno izživljanje uradne osebe.

Sporni del opornega zidu, zaradi katerega se je Ludvik Mežnar znašel v primežu inšpekcije.

Zakon o graditvi objektov določa, da gradbeni inšpektor v primeru gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem investitorju naloži pridobitev spremenjenega dovoljenja. “Investitor mora za spremembo dovoljenja zaprositi pri pristojni upravni enoti v mesecu dni po prejemu inšpekcijske odločbe. Investitor, ki v tem primeru gradi del opornega zidu v območju, kjer mu to gradbeno dovoljenje ne dovoljuje, po prejemu take inšpekcijske odločbe – vročena mu je bila leta 2007, ni zaprosil za spremembo dovoljenja. Zato je gradbeni inšpektor, kot to določa zakon o graditvi objektov, z odločbo novembra lani odločil, da mora sporno škarpo podreti. Ker investitor objekta ni odstranil in vse do danes tudi ni zaprosil za spremembo dovoljenja, je gradbeni inšpektor marca letos v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku uvedel izvršilni postopek, v katerem bo zavezanca prisilil, naj izpolni naloženo. Zahteve za odlog izvršbe pa zavezanec ni vložil, tako o odlogu inšpektor niti ni odločal,” pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor.

Sicer pa imajo trenutno gradbeni inšpektorji v območni enoti Inšpektorata RS za okolje in prostor v Novem mestu v postopku približno 1.400 zadev, večina se jih nanaša na nedovoljene gradnje, inšpekcijski postopki pa so v različnih fazah reševanja.

VEČ TISOČ BREZ USTREZNIH DOVOLJENJ?

Po nekaterih podatkih naj bi bilo na širšem območju Dolenjske več tisoč stavb, ki so grajene neskladno z zakonom, gotovo pa najbolj bodejo v oči črne gradnje v romskem naselju Brezje oziroma Žabjak – ne le, da jih je velik del grajenih brez dovoljenj, pač pa celo na tuji zemlji, kar je prav v posmeh naši pravni državi in kot olje, ki ga prilivajo na ogenj oziroma živce tistih, ki so se v povsem drugačnih okoliščinah znašli v postopku inšpekcije.

In kako aktivni so inšpektorji tam? “Na območju Brezja je trenutno v inšpekcijskih postopkih okrog 20 objektov. V zadnjih letih je bilo po izdaji inšpekcijske odločbe odstranjenih 5 objektov,” pravi Saša Horvat Šimonka, tiskovna predstavnica Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki hkrati občanom svetuje, da izpolnijo z inšpekcijsko odločbo naložene ukrepe in dejanja. Vsekakor pa je še bolje, da že v času gradnje upoštevajo in izpolnjujejo zahteve, določene v zakonu o graditvi objektov – npr. tudi to, da pridobijo gradbeno dovoljenje in gradijo v skladu z njim.

V dolenjskih občinah naj bi več tisoč zidanic, ki so grajene v neskladju z zakonom, čakalo spremembe občinskih prostorskih načrtov. Številke so zgolj ocene, koliko jih je dejansko, ni mogoče izvedeti. “Mestna občina Novo mesto pripravlja nov občinski prostorski načrt, ki je v fazi predloga, na katerega bomo v naslednjih treh mesecih poskušali pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in okoljevarstveno soglasje. Občinski prostorski načrt sicer ni prostorski akt, ki bi bil namenjen ustvarjanju pogojev, pod katerimi bi bilo mogoče legalizirati vse ali večino nelegalnih gradenj, kljub temu bo dopuščal legalizacije tistih nedovoljenih gradenj, ki so skladne ali jih bo možno uskladiti z novimi prostorskimi pogoji,” pojasnjujejo na mestni občini Novo mesto.

“Prav je, da se gradnja uredi tako, kot se mora po zakonu, in da v državi vlada red, a iz mojega postopka sem spoznal, kako je posameznik nemočen, ko se mora ubadati z državo,” razmišlja Ludvik Mežnar, ki ga je pri njegovi gradnji zmotila še ena nezakonitost. “Inšpektor je brez sodnega naloga ali kakšnega drugega zakonitega razloga v moji odsotnosti vstopil v zidanico, ki je grajena legalno, fotografiral notranjost in si ogledoval prostore. S tem je najmanj kršil ustavno pravico do zasebnosti v stanovanju in motil posest lastnika. Gre za prekoračitev pooblastil,” meni Mežnar. Na inšpekciji pa imajo na očitke odgovor: “Objekt je v fazi gradnje. Gradbeni inšpektor ima na podlagi veljavnih predpisov pooblastila za nadzor gradbišč in gradnjo objektov ob vsakem času, v vsaki fazi gradnje. Prisotnost lastnika pri izvedbi nadzora ni predpisana, prav tako ne napoved nadzora. Zakon določa ukrepe v primeru, da bi investitor ali druga oseba inšpektorju preprečevala dejanja inšpekcijskega nadzora – tudi pregled objekta.” Pa naj kdo reče, da v naši državi ni vse po črki zakona.

‹ nazaj