Od Andrijaničeve lekarne do plače v evrih

2.5.2009 | 09:00

Od Andrijaničeve lekarne do plače v evrih

Krka je tovarna, ki je imela neverjetno srečo. V 55 letih so jo vodili le trije direktorji, kar je fenomen. Bili so si različni in vsak je to počel na svoj način, ki je bil za tisti čas očitno najbolj pravi. Tako je bilo in tako je očitno tudi danes, ko je Krka eno redkih podjetij pri nas, ki ne razmišlja o odpuščanju, zmanjševanju proizvodnje, zapiranju trgov in se ne izgovarja na recesijo.

Začelo se je v Andrijaničevi lekarni

Boris Andrijanič je napisal zgodbo, ki ji v socialističnem svetu ni bilo enake. Od očeta je nasledil družinsko lekarno ter v njej in v družinskem stanovanju začel razvijati izjemno tovarno. Njegova zgodba je zgodba o uspehu, kakršne so se dogajale v Ameriki in so jih posneli veliki režiserji, le da tam podjetja in bogastvo ostajajo v rokah glavnega junaka, Andrijaničevo podjetje pa je bilo družbena last in bilo je tudi last delavcev, ki so kasneje postali mali delničarji. Tedaj je Boris Andrijanič imel moralno pravico, da pri lastninjenju zahteva tudi svoj delež, a takih pravic krojači privatizacije niso priznavali, sam pa se česa takega ne bi spomnil, niti če bi jih.

Boris Andrijanič

Boris Andrijanič

Je pa bil Boris Andrijanič eden redkih, če ne celo edini generalni direktor velike tovarne v Jugoslaviji, ki mu, da obdrži položaj, ni bilo treba stopiti v partijo. Ob neki priložnosti je dejal, da je bolje biti dober državljan kot slab komunist. Svojevrstni prav pa je za svoje razmišljanje dobil, ko ga je predsednik republike Josip Broz Tito leta 1975 za dan borca odlikoval z redom dela z rdečo zastavo, odlikovanjem, ki ga je tedanja država podeljevala posameznikom za posebne zasluge v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek družbe.

V pogovoru z novinarjem Dolenjskega lista se je ob tisti priložnosti spominjal svojih začetkov: “V očetovi lekarni sem velikokrat pometal in brisal prah. Ko se je tam nekje leta 1949 rodil zarodek sedanje Krke, nas je bilo osem ali deset, vsi smo delali vse, bili smo ena duša in telo.” Biti ena duša in telo je bila filozofija, na kateri je Boris Andrijanič zgradil svojo tovarno, ki je imela, ko se je konec leta 1984 upokojil, že 3810 zaposlenih. Že tedaj je velik del dohodka Krka ustvarila s prodajo preparatov, ki jih je razvila sama in dobro so jo poznali tudi že v tujini.

Tako kot je to počel na svoj način na desnem bregu Krke Jurij Levičnik, je na levem bregu, najprej v starem mestnem jedru in kasneje v Ločni, Boris Andrijanič iz pretežno kmečkega dolenjskega življa vzgojil nov rod industrijskih delavcev, poslovnežev, inženirjev in znanstvenikov. Tako kot je njegova najprej trimestna telefonska številka 283 dobivala dodatne številke, je rastlo tudi število zaposlenih, med katerimi je bilo za tisti čas nenavadno veliko visoko izobraženih strokovnjakov. Ob koncu petdesetih let je imela Krka več štipendistov kot zaposlenih. Ob pomislekih, da je Novo mesto premajhno za tako veliko tovarno, pa se je pošalil, češ da je res majhno, a ima dve krasni predmestji – Ljubljano in Zagreb.

Za rojstvo tovarne zdravil Krka velja datum nastanka farmacevtskega laboratorija Krka, ki je leta 1954 vzniknil v Andrijaničevi lekarni. V laboratoriju sta bili dve tabletirki (stroja za “kovanje” tablet) dva destilacijska aparata in pet delavk ter vizijonarstvo Borisa Andrijaniča. Prvi izdelki, prve “arcnije” iz farmacevtskega laboratorija Krka so bili Borvaselin, Pasto Zinci (cinkova mast), Vazelino alba, tablete Sulfathiazol, Phenobarbiton, Aminopyrin in Pas-Natrij, globule Globuli vaginales, svečke Suppositoria haemorrhoidalla in mazilo Opodeldoch.

Spodbujal je pripadnost firmi in tesno prepletenost z okoljem, kar mu ni bilo težko, saj je imel zelo odprt in iskren odnos do ljudi. Pogosto se je sprehodil po tovarni, vedno je vsakogar pozdravil; kogar je poznal, je tudi ogovoril. Namesto o zaposlenih ali delavcih se je začelo govoriti o krkaših, ki so bili na svojo pripadnost zelo ponosni, ko so govorili o svoji tovarni, so jo spoštljivo imenovali mati Krka. Krka je bila mati, ki nikoli ni skrbela le za svoje otroke, ampak je svojo dobroto sejala naokoli. Ne le Boris Andrijanič, tudi njegova naslednika sta imela vedno izjemen posluh za širše lokalno okolje, za kulturo, umetnost, šport, humanitarne dejavnosti, šole in tudi gasilstvo.

Vprašanje je, kakšna bi bila danes podoba Novega mesta in Dolenjske, če bi ne bil Drago Andrijanić iz Bakra pri Reki bolj slabotne postave in bi ga oče namesto med pomorce, tako kot brate, ne poslal študirat farmacijo in bi mu ne kupil lekarne v Novem mestu, ki je nato v rokah sina Borisa zrasla v eno največjih farmacevtskih tovarn na območju Jugoslavije.

V Kovačičevem času konec socializma

Miloša Kovačiča, ki je krmilo Krke prevzel 1. januarja 1985, so čakala leta tektonskih sprememb. Spreminjali so se družbeni sistemi, razpadale so države, razvoj znanosti in tehnologije je bil iz leta v leto hitrejši in bolj silovit. Njegova prva naloga je bila doseči večji izvoz, uravnovesiti uvoz, izboljšati devizno bilanco in poglobiti stike z zunanjim svetom. Marsičesa od tega današnji ekonomisti ne razumejo, a v času samoupravnega socializma, ki je bil tedaj v Jugoslaviji, kjer je Krka na področju farmacevtske dejavnosti postopoma že prevzemala primat, so se morala podjetja ukvarjati s povsem drugačnimi problemi kot danes.

Miloš Kovačič

Miloš Kovačič

Miloš Kovačič je imel dobrega učitelja in veliko priložnosti za učenje. Svojo poklicno pot je začel v neki lekarni v Kranju, jo nadaljeval v Farmisu kot strokovni sodelavec v zunanjetrgovinskem sektorju, leta 1962 pa je po ukinitvi Farmisa ostal v Krki, kjer mu je Boris Andrijanič preroško zaupal vodenje komerciale in kasneje izvozno-uvoznega sektorja in marketinga.

Ko je postal “generalni”, hitro se ga je med sodelavci prijel vzdevek general, je poznal svet, poznal je svetovne trge in poslovne običaje. Vedel je, kako in kam se je treba obrniti, kam iti, kdaj in komu kaj podariti, da te spoznajo in vzamejo za svojega, ti zaupajo in odprejo pot do svojega trga. Še posebej je bil pri tem uspešen na področju Jugoslavije in kasneje bivše Jugoslavije ter predvsem na področju Sovjetske zveze oziroma kasneje Rusije, ki je še danes najpomembnejše Krkino tržišče. Znal se je prilagajati in hitro reagirati na spremembe, ko je propadal socializem, ko sta razpadali Sovjetska zveza in Jugoslavija, ko smo menjali valute in družbene sisteme, ko so se naša podjetja lastninsko preoblikovala, ko so na ljubljanski borzi prodali prvo Krkino delnico. Kot Winston Churchill je dobil vojno in se, ko je zavladal mir, moral umakniti oziroma upokojiti.

Prek krize s Colaričem in plačo v evrih

Jože Colarič

Jože Colarič

Danes Krka deluje na globalnem trgu, Slovenija je del Evropske unije in razvitega sveta, delavci Krke dobivajo plačo v evrih. Prvih petdeset let njene zgodovine sta Krko vodila dva direktorja, na začetku šestega desetletja jo je v roke dobil Jože Colarič. Tako kot dve desetletji poprej se je tudi tokrat že dolgo pred odhodom predhodnika vedelo, kdo ga bo nasledil.

Svet je v zadnjih štirih letih, odkar Krko vodi Jože Colarič, iz stanja brezskrbnega blagostanja zabredel v globalno gospodarsko krizo. Razmere na Krkinih trgih se spet spreminjajo tako silovito, kot so se ne prelomu med osemdesetimi in devetdesetimi leti.

Zdi se, da je Jože Colarič, ki je nase, ko je odkril neko napako in Krki prihranil kar precej denarja, opozoril že kot študent, ko je bil na praksi pri Krkinih finančnikih, dobro izkoristil prva štiri sorazmerno mirna leta predsedovanja upravi. Na svoje poslanstvo je bil dobro pripravljen, oborožen tako z izkušnjami iz tujine, kjer je med drugim vodil tudi Krkino tovarno v Keniji, kot z izjemnim poznavanjem finančnega področja.

Njegov način vodenja se močno razlikuje od predhodnikovega, morda pa v nekem povsem drugem času nekoliko, predvsem po težnji k perfekcionizmu in popolni predanosti firmi spominja na Andrijaničevega. Je človek, ki drži vse vajeti v svojih rokah, ki želi imeti kontrolo tudi nad najmanjšimi podrobnostmi, ki hoče vedeti vse. Le tako lahko danes menedžer učinkovito upravlja s sistemom, kakršen je postala Krka, in Jože Colarič je pri tem glede na vse kazalce uspešnosti učinkovit. Konec minulega leta je bilo v Krki 7.802 zaposlenih, od tega približno polovica na tujem, poslovni kazalci podjetja so izjemni.

Če velja za očeta Krke Boris Andrijanič, bi za Krkino mati lahko z vsem spoštovanjem proglasili Marto Slapar, od vsega začetka Andrijaničevo desno roko, ki je, kot so ob 50-letnici Krke zapisali kronisti, od vsega začetka v mladem podjetju skrbela za razvoj novih proizvodov in kakovost proizvodnje, hkrati pa je vodila vsa tehnološka in druga strokovna dela. Sodelavci so se je spominjali kot izjemne ženske, ki je z bogato prakso in življenjskimi izkušnjami postala idealen tehnični vodja.

Za razliko od večine ostalih velikih gospodarskih sistemov pri nas Krka deluje brez pretresov, brez afer, brez potrebe, da bi jo reševala država, brez tajkunov in, vsaj kolikor je znano v javnosti, brez večjega vmešavanja politike. Medtem ko drugje bijejo boj za obstanek, odpuščajo delavce ali celo zapirajo vrata tovarn, v Krki še naprej razmišljajo o razvoju, načrtujejo dobiček, zaposlujejo in se širijo. V tem trenutku in v teh razmerah tako ni toliko pomembno, da te dni Krka praznuje 55- letnico obstoja, ampak to, da kljub krizi prav nič ne kaže, da s prav takim zadovoljstvom čez pet let ne bi praznovala tudi 60-letnice.

Igor Vidmar

Komentarji (4)

2.5.2009Ocenijanez 
Bravo KRKA! Le tako naprej
4.5.2009OceniFran 
Še pomnite tovariši! Lepo, da se kdo še spomne, da je bil med Andrijaničem in Colarič generalni direktor Krke tudi naš Meloš.
12.5.2009Ocenibrenda branka colaric 
very nice article....happy to read Krka's hystory....keep going and wish you all the best for many years ahead. best regards, from vancouver, canada
3.8.2009Ocenijoanne 
Cestitam Krki in vsem v tem cudovito naprednem podjetju! Kot rojena Novomescanka sem zela ponosna na tak napredek in se vedno imam lepe spomine na Andrijanicevo lekarno kot mala deklica preden sem odsla v tujino.Tovarna zdravil Krka je postavila Novo mesto na vazno tocko na zemljevidu.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava