splošno

Ob svetovnem dnevu svobode tiska / Tiskani mediji ogroženi zaradi interneta

4.5.2009 | 11:00 | Iztok Jurančič, Sindikat novinarjev Slovenije

Tiskane medije ogroža porast spletnega oglaševanja. (Foto: I. Vidmar)

Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije sta ob današnjem svetovnem dnevu svobode tiska pripravila sporočilo za javnost, v katerem izražata zaskrbljenost nad čedalje slabšimi razmerami v medijih ne le v svetu ampak tudi pri nas, kjer svobodo tiska med drugim ogroža tudi koncentracija lastništva medijev. Sporočilo za javnost objavljamo v celoti.

Od leta 1997 dalje na dan svobode tiska podeljujejo tudi nagrado Guillermo Cano, v spomin na kolumbijskega novinarja, ki so ga leta 1986 zaradi pisanja o narko baronih ubili pred vrati novinarske hiše. Letos bo nagrado prejel januarja umorjeni šrilanski novinar in urednik Lasantha Wickrematunge. Posmrtne nagrade so pravzaprav najbolj skrajno in zadnje opozorilo, da je z demokracijo nekaj hudo narobe, če se morajo novinarke in novinarji pri opravljanju poklicnih dolžnosti ukvarjati predvsem s svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščenosti. A niti v manj skrajnih okoljih, kot Evropski uniji, današnja politična sporočila niso nič manj dramatična v zavzemanju za ohranjanje demokratičnih svoboščin v medijih, češ da brez svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev ni demokracije.

Pred volitvami v Evropski parlament Evropska zveza novinarskih združenj nagovarja bodoče poslance, da medijski trg sesuva beg oglaševanja na Internet in k novim generacijam uporabnikov, ki imajo manj časa za tradicionalni tisk in televizijo. Klasični mediji se odzivajo s kratkoročnim rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva. Ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi se ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti, kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih pritiskov. Evropska stanovska zveza, ki svoje člane sicer opogumlja s poklicnimi etičnimi zavezami, skratka spoznava, da same po sebi ne zadostujejo, odkar se interesi profita in trga več ne ujemajo s pravicama do obveščenosti in svobode izražanja. Politične vodje strank evropskega parlamenta tako poziva k razpravi, ki ne bo omejena le na komunikacijske politike in tehnične vsebine, ampak na prihodnji prispevek medijev k demokraciji.

K omenjenemu pa so se v Evropskem parlamentu pravzaprav k istim usmeritvam zavezali že pred dobrim letom. V svoji medijski resoluciji so ugotovili, da neomejena koncentracija lastništva lahko ogrozi pluralizem in medijsko raznolikost. V določenih okoljih, predvsem nove članice, so že dosegli mejo tržne in lastniške koncentracije, ko prosta tržna konkurenca avtomatično ne zagotavlja medijskega pluralizma. Političnega in ideološkega orodja skratka ni več mogoče obravnavati le v ekonomskem jeziku. Zanemarjena pa so vlaganja v človeški kapital, znanje in izobraževanje, v novinarstvu se povečuje delež prekarnega dela samozaposlenih, javni mediji so v krizi zaradi načina financiranja in političnih pritiskov, tiskani mediji so ogroženi zaradi rasti internetnega oglaševanja, kršijo se pravila konkurence in podobna opozorila Evropskega parlamenta jasno kažejo, da si politiki močno prizadevajo, da bi tržne in lastniške koncentracije v evropskem medijskem prostoru in medijski pluralizem obravnavali kot dve plati iste medalje.

V slovenskem okolju se vse omenjeno le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco. V preteklem volilnem ciklu smo se bili v novinarskih stanovskih organizacijah prisiljeni odzivati predvsem na problem političnega in lastniškega obvladovanja medijev, sedaj upamo in pričakujemo, da se bosta parlament in vlada usmerila k izpolnjevanju lastnih političnih zavez. Odpiranje široke javne razprave o vlogi medijev v demokraciji v evropskem prostoru in volitve v Evropski parlament odlično sovpadajo z njimi. Problemi so enaki: zagotovitev medijske raznolikosti, uredniške in novinarske neodvisnosti v informiranju, skrb za ravnotežje med kakovostjo obveščanja in tržno konkurenco.

‹ nazaj