Tri, šest ali osem pokrajin?

13.5.2009 | 14:35

Dolenjska, Posavje in Bela krajina skupaj v vseh variantah, s kočevsko-ribniškim območjem le kot "Kranjska"

Borut Pahor (Foto: B. B./arhiv DL)

Brdo pri Kranju - Slovenija potrebuje pokrajine, ki bodo razvojno usmerjene in bodo imele dovolj kadrovske in finančne moči, da bodo lahko izpolnile pričakovanja občin in državljanov, je na Vseslovenskem srečanju županov na Brdu pri Kranju dejal premier Borut Pahor. Dodal je, da si je ta projekt vlada zastavila kot enega svojih prioritetnih projektov.

Po njegovih besedah so se tudi odločili, da v pripravo izhodišč vključijo vso razpoložljivo stroko. Minuli petek se je prvič sestal svet za decentralizacijo in regionalizacijo. Na vprašanje, koliko pokrajin, je dal "drugačen odgovor, kot se je poskušal iskati politično v zadnjih letih", je povedal predsednik vlade.

"Naš odgovor je bil: število pokrajin bomo določili kasneje, odvisno bo od tega, kakšna bodo izhodišča zanje," je dejal. Kot je dodal, so se odločili za razvojne pokrajine, z dovolj kadrovske in finančne moči. Mnenje strokovnjakov pa je bilo, da bi razmišljali o treh ali največ osmih pokrajinah.

Tako so se dogovorili za pripravo simulacij dveh modelov - za tri in za šest do osem pokrajin. Pahor meni, da predlog, ki je bil aktualen lani - za 14 pokrajin - ni najprimernejši in bi prinesel preveliko drobitev razvojnega potenciala.

Po njegovih besedah so na strateškem svetu za decentralizacijo ob številu pokrajin razmišljali tudi o tem, ali je krizni čas pravi za takšno odločitev. Odgovor je bil pritrdilen: da - kljub temu ali pa ravno zaradi tega.

Govorili so tudi o vprašanju pristojnosti pokrajin, kjer je bil po navedbah ministrice za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlate Ploštajner dosežen konsenz, da na pokrajine ni dobro v začetku prenašati veliko vsega, ampak je potrebno oblikovati nabor jedrnih, ključnih funkcij. Nato pa bodo pokrajine lahko postopno nase prevzemale še druge naloge.

Ministrica je poudarila, da si brez fiskalne decentralizacije in ustreznih finančnih virov ni mogoče zamisliti resnih pokrajin. Velika naloga je, da se te avtonomne vire poišče, "da bo pokrajina resnično lahko tista avtonomna tvorba, ki bo imela zadostno finančno moč in ne bo ves čas visela na državnih jaslih".

Vredno se je opreti na tisto, kar je bilo narejenega že v preteklosti in to jemljejo kot izhodišče, v drugem delu pa želijo to dopolniti, pri čemer je pomemben dialog s stroko, je pojasnila Ploštajnerjeva. Pravi, da stroka o vprašanjih pokrajin razmišlja sorodno, ni pa "enega, najboljšega in edinega odgovora".

Ob tem je napovedala nadaljevanje strokovnega dialoga in razmišljanj, "da dobimo argumente za različne modele in se na tej podlagi lažje odločamo. Odločitev pa je na koncu vedno politična". Kot je dejal predsednik vlade, bodo šli v usklajevanja na vseh ravneh - strokovnih, strankarskih, političnih.

Zakonodaja naj bi bila za obravnavo v državnem zboru pripravljena v decembru, želja pa je, da bi volitve v bodoče pokrajine izvedli hkrati z lokalnimi volitvami 2010. Prvi korak je priprava obeh modelov regionalizma (za tri in šest do osem pokrajin) do konca maja. Modele bodo pripravili ne le s teritorialnega vidika, ampak tudi z vidika ciljev, nalog in virov financiranja in ključnih organizacijsko-upravnih nalog bodočih pokrajin, je pojasnila Ploštajnerjeva.

Premier in ministrica sta v razpravi prisluhnila tudi mnenjem županov, ki so, kot že v preteklosti, izražali podporo ustanovitvi pokrajin, pri posameznih vprašanjih pa so njihovi pogledi različni.

Anton Peršak (Trzin) ocenjuje, da največ obeta koncept, ki govori o treh pokrajinah - Štajerski, Kranjski in Primorski z eventuelno posebnim statusom glavnega mesta. Tudi Janko Stušek (Radovljica) je pozdravil manjše število močnih pokrajin.

Po drugi strani po mnenju Štefana Čelana (Ptuj) ne gre razmišljati o številu pokrajin, ki bi bilo manjše od 11. "Vsak, ki bo razmišljal pod številko 11, si bo polomil zobe," je dejal Čelan. Ob tem je spomnil, da je 76 odstotkov občinskih svetov potrdilo predlogom prejšnje vlade.

Na opravljeno delo v prejšnjem mandatu je opozoril tudi Franc Pukšič (Destrnik) in vladi predlagal, da ne odpira vseh vprašanj in se loti le tistega, na kar je imela v preteklem mandatu kot opozicija pripombe, denimo vprašanj financiranja. Poudaril je tudi, da bodo pokrajine nastale na podlagi odločitve politike, strokovnih študij pa je dovolj.

Srečko Meh (Velenje) je prepričan, da je mnogo preveč rešitev "salonskih" in da je potrebno vključiti obe združenji občin. Osnovni problem pa je zanj financiranje, ne le pokrajin, ampak tudi občin.

Ob razpravi o strokovnjakih je bil Franc Kangler (Maribor) mnenja, da so se največji strokovnjaki zbrali danes - župani z izkušnjami, strokovnjaki različnih poklicev in tudi iz različnih političnih strank. Koliko pokrajin in ali te sploh bodo, pa je vprašanje predsednikov parlamentarnih strank. Če se bodo ti dogovorili, bodo na nek način zagotovili tudi potrebno večino v DZ.

Da se bo s projektom ustanavljanja pokrajin v času krize izgubilo veliko časa in energij, rezultata pa na koncu ne bo, je prepričan Marjan Poljšak (Ajdovščina). Čez štiri leta volivci ne bodo vprašali, ali imamo pokrajine, za ljudi je pomembno, da imajo delovna mesta, je dodal.

 Zato pa bi se zadeve precej spremenile, če bi obveljal predlog o treh pokrajinah, ki bi bile, še najbolj podobne slovenskim zgodovinskim pokrajinam, se pravi nekdanji habsburškim kronskim deželam Kranjski, Štajerski in Primorski.

STA