Granda: Totalitarizem je tudi komunizem

24.8.2009 | 07:25

Film Angela Vode, skriti spomin, si je v Brestanici ogledal tudi prvak opozicije Janez Janša s soprogo Urško.

Na govorniški oder sta poleg Grande (skrajno desno) stopila tudi režiserka filma Maja Weiss in direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman.

Brestanica - S sinočnjim javnim predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin so na gradu Rajhenburg prvič obeležil vseevropski spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga Slovenija obeležuje na podlagi aprila sprejete Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v Evropskem parlamentu.

Dogodka na Gradu Rajhenburg, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot zbirno taborišče za med vojno izgnane Slovence, so se udeležili predvsem predstavniki desnosredinskih strank na čelu z Janezom Janšo.

Resolucija Evropskega parlamenta je namreč med totalitarizme uvrstila tudi komunizem, s čimer pa se, kot je poudaril osrednji govorec prof. dr. Stane Granda, nekatere politične stranke oziroma posamezniki še vedno ne morejo sprijazniti.

"Danes nam nekateri kot totalitarizme ponujajo fašizem, nacizem in stalinizem. Komunizem naj ne bi sodil med njih. Že z metodološkega stališča je tako razlikovanje nevzdržno. Po njem naj ne bi bilo niti nacizma, ampak hitlerizem," je povedal Granda, ki se mu zdi nekulturno in politično nehigienično, da imajo pri vrednotenju lastnih dejanj glavno besedo nosilci nekdanje komunistične oblasti, njihovi oprode in pristaši.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov tako očitno še vedno razdvaja Slovence, čeprav naj bi bil bolj kot v preteklost usmerjen v prihodnost in v upanje v boljše življenje.

Televizijski film Angela Vode, skriti spomin, režiserke Maje Weiss je lani posnel Kulturno-umetniški program TV Slovenija, in sicer po resničnih dogodkih. Prikazuje zgodbo o Angeli Vode (1892-1985), izjemni ženski, ki je delovala kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami in kot borka za boljši položaj žensk in delavcev. Preživela je italijanske zapore in nacistično taborišče. Po vojni je bila leta 1947 z obsodbo na Nagodetovem procesu izključena iz javnega življenja, zaprta 6 let v različnih zaporih in potisnjena v osamo. Svojo tragično življenjsko usodo je Angela Vode opisala v delu, ki je kot rokopis ostal skrit polnih 33 let, leta 2004 pa je izšel v knjigi Angela Vode: Skriti spomin.

Besedilo in foto: A. K.

Komentarji (4)

24.8.2009Ocenikostko 
Kaj pa v Senovem se že kej okostnjaki iščejo al še ne?
24.8.2009Oceniizo 
res, samo cvetke na kupu (janša, jerovšek, dežman ipd), ki delajo razkol v sloveniji. weissova, ne se it politke (sploh takšne), lepo te prosim..
24.8.2009OceniKeks 
Kaj pa Kek?
24.8.2009OceniPeter 
Lepo bi bilo videti Ribičiča, pa Polaka, Bavcona, Kučana, ..., no tud kakšnega mrtvega bi lahko pokazali, saj je v Senovem tudi obilo zapuščenih rudniških jaškov!

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava