Marko Kravos – igrivi pesnik življenja

9.10.2009 | 08:50

Stanka Hrastelj in Marko Kravos. (Foto: R.B.)

Novo mesto - V okviru jesenskih literarnih večerov v atriju Knjigarne Goga je pesnica Stanka Hrastelj včeraj predstavila tržaškega oziroma zamejskega pesnika, založniškega urednika, publicista, prevajalca iz italijanščine in španščine ter pravljičarja Marka Kravosa. Poudarila je, da je Kravos eden najbolj prizemljenih slovenskih pesnikov, kar ni kompliment, temveč dejstvo.

Hrasteljeva je v sproščeni poldrugi uri pogovora, popestreni z avtorjevim branjem verzov, Kravosa predstavila kot uglednega, plodovitega in izvirnega pesnika ter tvorca svojstvene pesniške besede, ta pa je ob tolmačenju lastnega dela poudaril lik zamejskega pesnika.

V Novo mesto je prinesel radoživ pogled na svet, pesniško iskrenost in tankočutnost ter duha njegovega doma, stičišča celine, morja in dveh kultur. Iz njegove košare je hkrati z dihom Sredozemlja tudi dobesedno zavel vonj po zrelih granatnih jabolkih njegovega vrta.

Marko Kravos, po Tonetu Pavčku pesnik sredozemske radoživosti, večkratni nagrajenec in nagrajenec Prešernovega sklada, se je leta 1943 rodil v Irpiniji na jugu Italije, kamor so bili njegovi starši konfinirani pod fašizmom.

Po navedbi prirediteljev se je šolal na slovenski klasični gimnaziji v Trstu, po maturi je v Ljubljani študiral slavistiko, leta 1969 pa diplomiral. Med letoma 1970 in 1993 je bil glavni urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu, nekaj let je bil tudi docent na stolici za slovenski jezik in književnost pri Univerzi v Trstu.

Na prelomu tisočletja se je povsem posvetil književnem ustvarjanju, publicistiki in prevajanju, štiri leta je bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in sedem let predsednik Slavističnega društva v Trstu. Poleg tega je bil pet let predsednik tržaškega Slovenskega kluba, v Sloveniji pa štiri leta tajnik Društva slovenskih pisateljev in v letih 1996 do 2000 predsednik slovenskega centra PEN.

Njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, največ v italijanščino, hrvaščino, makedonščino, nemščino, angleščino, francoščino in srbščino, izdana pa v samostojnih književnih izdajah.

Kravosove obsežnejše objave del so izšle še v madžarščini, ruščini in španščini. Njegova proza oz. njegove pesmi so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije in tudi v večini slovenskih ter zamejskih revij.

Je vsestranski književnik, piše tudi radijske igre. Uspešen je tudi kot pisatelj proze in poezije za otroke ter mladino, v njegovih otroških in pravljičnih pripovedih pa se največkrat pojavljajo motivi ljudske fantastike in mitologije.

Kljub vsemu naštetemu je pogovor z uglednim književnikom takšnih zmožnosti v Novem mestu, katerega prebivalci se na čelu z županom radi pohvalijo z bogato mestno kulturno preteklostjo, pritegnil zgolj peščico ljudi. "Pa teh s pravimi očmi," je ocenil Kravos.

Rasto Božič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava