Na Kapiteljski njivi doslej odkrili dva tisoč prazgodovinskih grobov

29.3.2011 | 14:20

Borut Križ (Foto: R. B.)

Borut Križ (Foto: R. B.)

Novo mesto - V okviru zavarovalnih arheoloških izkopavanj novomeškega prazgodovinskega grobišča na Kapiteljski njivi so tamkajšnji arheologi doslej odkrili približno dva tisoč grobov iz celotnega obdobja zadnjega tisočletja pred našim štetjem. Z izkopavanjem grobišča, ki ga Dolenjski muzej raziskuje skoraj tri desetletja, bodo nadaljevali prihodnji teden.

Po besedah direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja se bo arheološka ekipa Dolenjska muzeja prihodnji teden vnovič podala na teren, letošnja zavarovalna izkopavanja, za katera bo Zavod za varstvo kulturne dediščine prispeval 40.000 evrov in novomeška občina 7000 evrov, pa bodo zaključili konec julija.

Kot je povedal vodja izkopavanj na Kapiteljski njivi in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ, so v skoraj treh desetletjih raziskovanj na njej odkrili 270 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 38 rodovnih gomilah približno 1000 starejšeželeznodobnih in poleg njih še približno 700 mlajšeželeznodobnih grobov.

Lani jim je uspelo raziskati novih dobrih 1000 kvadratnih metrov grobišča, na omenjeni površini pa so odkrili 12 poznobronastodobnih grobov iz 10. do 8. stoletja pred našim štetjem z velikimi lončenimi žarami. V njih je bila žganina pokojnikov pomešana z bronastimi okrasno-oblačilnimi iglami in ostanki ogrlic iz steklenih jagod.

Delo je potekalo tudi na treh starejšeželeznodobnih gomilah, kjer so v 48 okostnih grobovih iz 8. do 4. stoletja pred našim štetjem odkrili ostanke železnega orožja, steklen in kovinski nakit, ostanke moške in ženske noše ter keramično posodje.

Med omenjenimi moškimi pokopi je izstopal grob, v katerem je poleg pokojnikove oborožitve in keramičnega posodja ležala še bronasta pasna garnitura, med bojevnikovimi pridatki pa sta bili še fibuli oziroma oblačilno-okrasni bronasti sponki.

Med ženskimi grobovi je izstopal grob s tremi lončenimi posodami, kar sedmimi lončeni predilnimi vretenci, tremi bronastimi zapestnicami, dvema nanožnicama, bronasto spono in bogato ogrlico iz steklenih jagod, našli pa so tudi s pridatki bogato opremljen grob s skupnim pokopom moškega in ženske, je navedel kustos.

Z zavarovalnimi arheološkimi posegi na Kapiteljski njivi, ki je danes s skoraj dva tisoč raziskanimi grobovi utemeljen pojem evropske prazgodovine, tako Križ, je sredi 80. let minulega stoletja začel prvi arheolog Dolenjskega muzeja Tone Knez, izkopavanja pa muzej strnjeno izvaja še danes.

Na omenjenem najdišču odkriti predmeti so zelo poškodovani, saj jim poleg mehanskih poškodb oranja škodujejo še zmrzal, gnojenje, uporaba poljedelskih kemičnih zaščitnih sredstev in kisel dež.

Glede na stanje predmetov v zemlji bo treba z zavarovalnimi posegi na grobišču, ki se razteza po temenu in pobočjih griča Kapiteljske njive, v naslednjih letih zagotovo nadaljevati, je še povedal Križ.

STA

Komentarji (3)

29.3.2011Ocenibadu 
spet krpajo
7.4.2011Ocenimarjan 
Ne. Žličkajo in to vrhunsko. A bi tale novomeška oblast enkrat že ugotovila, da v občini niso najpomembnejši pijančki (zarjavela pletenka), ampak več kot 3000 letna zgodovina. Tak potencial znajo drugje v svetu še kako dobro vnovčiti. Če domači oblastniki ne vedo, kaj s tem počet, si naj ogledajo primere od drugod in jih uporabijo doma ali pa se naj spakirajo.
7.4.2011Ocenisamo v puščavi 
Arheologi naj že enkrat Slovencem priznajo, da so to ostaline naših prednikov, predrimske najdbe so tisto, kar iščemo, ne pa nahajališča okupatorskega Rima, ki se ni trudil ohraniti antičnih stvari (stvari ANTOV (STARIH Slovencev) oz. staroselcev) in bodo imeli ljudje končno odnos do svoje slavne (slo)venetske zgodovine in zadihali s svobodnimi pljuči, brez slabe vesti, da so zadnji prihajači na tem koščku zemlje, kar nam vtepajo v glave vsi sosedje in šolstvo naprej od zgodov. učbenikov iz leta 1922. Zato ne upajo odpreti gomil v Stični, ker se bojijo prevelikih dokazov za to.Veneti so prinašali kulturo celo Egipčanom, starim Grkom, da o Evropi ne govorimo, kot t.i. Hetiti so se sporazumevali celo z Židi. Na območju današnje Slovenije in še precej širše na vse strani so bili sestavljeni iz raznih plemen (kot npr. danes Dolenjci, Primorci, Rezijci (Reti), Korošci ...) le da takrat imenovani od tujcev živeli kot (Ambivari (Živeči ob Dravi), Tavriski, Japodi, Carnioli ...) Imamo naravni jezik, ki ni bil ustvarjen umetno kot npr. latinščina, izhaja iz prastare Akadščine, toponime, ki so razumljivi s slovenščino, najdemo tja do Pomorjanskega, v Švici, v veliki meri Apeninskega polotoka, v Bretaniji, po večjem delu Nemčije, Avstrije,. Cela Evropa ima slabo vest, ker je miroljubne in dobronamerne (Slo)venete izbrisala s svojih zemljevidov in jih asimilirala, podredila, potujčila. Le še mi kot živi fosil, jo motimo. Združena evropska zarota. Vse naše zaklade še danes damo odpeljati v nemške institute, ki jih je ustanovilo sveto rimsko cesarstvo. Ljudje, ni dovolj, da imaš zemljo, pa toplo sobo, tudi politika nam mora biti mar, ker prodaja za majhne groše naše velike stvari.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava