kultura

ArtEko Šentjanž 2011

10.6.2011 | P. P.

Aleksandra Veble. (Foto: P. P.)

Šentjanž - Drevi bo v Repovževi gostilni zaključek tridnevnega srečanja ArtEko Šentjanž 2011, katerega rdeča nit je slikarska kolonija z osmimi slikarji, ki jo letos vodi sevniška slikarka Jerca Šantej. Razstava del ustvarjenih v Šentjanžu in pretežno na Breškem se bo zgodila predvidoma v soboto, 1. oktobra letos v sklopu prireditve "Šentjanška ekološka tržnica" v organizaciji Turističnega društva Šentjanž, s sodelovanjem ekološke kmetije Repovž.

Sinoči je bil na Ekološki kmetiji Repovž literarni večer v soorganizaciji s Turistično zvezo Občine Sevnica – pogovor s pisateljico Aleksandro Veble. Vebletova je avtorica treh knjig: prva - Al-Eksandra je že pošla in razmišljajo o ponatisu, sledila je Alekaneka in nato Aloha Alekaneka.

Z avtorico se je o zanimivih prigodah njenega življenja pogovarjala Alenka Kociper iz agencije Baribal. Aleksandra Veble je bila rojena julija leta 1948 v Šoštanju kot najmlajša, peta hči še precej mladim staršem Ani in Jožetu Vebletu. Ko je bila majhna deklica, je stalno bolehala in kašljala. "Saj iz nje ne bo nič," se je govorilo po bližnji soseski….

Del slikarske srenje.

Je zelo samozavestna in odločna ženska, ki je spoznala vse radosti življenja, pa tudi številne grozote vojne na Bližnjem Vzhodu. Tik pred izidom njene četrte knjige, tretje pri založbi Baribal, je predstavnici založbe Alenki Kociper sinoči na literarnem večeru v Repovževi gostilni Aleksandra Veble odkritosrčno odgovarjala o svojem razburkanem življenju, ko se kot najstnica odpravila v Bejrut, kjer je v libanonski prestolnici, bližnjevzhodni Švici preživela v začetku sedemdesetih let štiri brezskrbna leta v zakonu z bogatim domačim trgovcem igrač, svojemu drugemu možu je rodila tudi hčeri, ko pa se je v Libanonu začela državljanska vojna je kar 8 let spraševala, kdaj bo lahko spet normalno zaživela in vsakokrat dobila odgovor – jutri. Ko je postalo življenje neznosno, je s hčerama zbežala v domovino.

Aleksandra je potem spoznala dva nova življenjska sopotnika in na Havajih se je z njima ter načinom življenja na teh otokih, kjer globoko verni domačini veliko dajo na tradicijo, tako poistovetila, da se bo na Havaje spet vrnila na jesen življenja, ker bi rada tam, kjer je pokopala oba prijatelja, tudi sama umrla.

Za peto, že tudi skoraj spisano knjigo, si je tako zamislila naslov "Adijo, Slovenija!", navkljub temu, da takšnemu naslovu močno nasprotuje ena izmed hčera, pa tudi sama bi lahko imela pomisleke, ali ne bi bil že tak naslov v nasprotju z njenimi izjavami, kako zelo je navezana na slovensko podeželje, kjer je "gor rasla", da ne živi rada v velikih mestih, tudi na havajskem Honoluluju ne.

Očetova klofuta pri trinajstih še danes boli

"Pri trinajstih letih sem dobila prvo in zadnjo klofuto od mojega očeta, ki me še danes boli, ker je bila krivična in si je nisem zaslužila. Takrat sem se zaobljubila, da ne bom dovolila, da bi me še kdo udaril, še posebej nek moški," je povedala Aleksandra in še dodala da ji je takrat dozorela želja, da bi takoj po polnoletnosti zapustila dom v Spodnji Rečici.

Vebletova zatrjuje, da v svojih knjigah opisuje resnično življenje, to so intimni potopisi o strastnih ljubeznih, razočaranju, grenkobi spomina in čudovitih trenutkih v dvoje. Gre za resnično izpoved o neskončni ženski samozavesti, brez zadržkov in olepševanja. Večer je s pesmijo popestrila skupina Pušeljc Šentjanža in Aleksandri so se ob tej orosile oči.

V sklopu tridnevnega dogajanja ArtEko Šentjanž je bil v sredo ekološki večer s pisateljem, publicistom, ekologom in okoljevarstvenikom Antonom Komatom. Komat je imel včeraj tudi delavnice z nadarjenimi izbranimi učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž. Pogovor se je sukal o njegovi knjigi "V zrcalu narave". Berejo jo tako stari kot mladi in prav nikogar ne pusti ravnodušnega.

Komata pri raziskovanju še vedno najbolj privlači voda. Zanima ga njena biološka vrednost in stopnja sozvočja energij, ki jih voda prenaša na žive organizme.

‹ nazaj