kultura

Vesni za Kozoletov film in Moškonovo montažo

1.10.2012 | 08:30 | STA, M. M.

Jurij Moškon (na sliki) je pred štirimi leti dobil vesno za montažo Kozoletovega filma Za vedno, Kozole pa je letos prejel vesno za svoj dokumentarni film Dolge počitnice. (Foto: I. V., arhiv DL)

Portorož - S podelitvijo najvišjih nacionalnih priznanj na področju filmskih umetnosti, vesen, se je v portoroškem avditoriju sinoči sklenila 15. izdaja Festivala slovenskega filma. Največ "slovenskih oskarjev" sta odnesla celovečerca Hvala za Sunderland režiserja Slobodana Maksimovića, pri katerem je vesno za montažo dobil Novomeščan Jurij Moškon, in Srečen za umret v režiji Matevža Luzarja, ki je prejel tudi nagrado občinstva.

Strokovna žirija je vesno za najboljši celovečerni film, za katero se je potegovalo sedem filmov, podelila celovečercu Hvala za Sunderland. Skozi zgodbo o poštenem delavcu "stare šole" Johanu, ki se znajde na robu eksistence, in vzpenjajoči se pop zvezdi, ponuja film vpogled v sodobno slovensko družbo.

Grega Bakovič je bil za vlogo Johana nagrajen z vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Branko Đurič pa za vlogo Zlatka z vesno za najboljšo moško stransko vlogo. Film jo je odnesel še z vesno za najboljšo montažo, ki sta jo prejela Jurij Moškon in Milan Milošević. Moškon je vesno dobil že leta 2008, in sicer za film Za vedno Krčana Damjana Kozoleta.

Vesna za najboljši scenarij je odromala v roke Matevža Luzarja, ki se je podpisal pod scenarij celovečerca Srečen za umret. Film o upokojenem učitelju glasbe, ki si želi v miru dočakati svoj konec, nato pa ponovno odkrije strast do življenja, je po mnenju predsednika strokovne žirije Mitje Okorna "vizualni masterpiece". Nagrajen je bil še z vesnami za najboljšo fotografijo (Simon Tanšek), scenografijo (Srečen za umret), kostumografijo (Pia Šinigoj Premzl) in ton (Julij Zornik).

Vesna za najboljšo režijo je po odločitvi režije odromala v roke Metoda Pevca, režiserja celovečerca Vaje v objemu, "ker nas je skupaj z Jano in Urošem pripeljal na rob joka ali pa tudi čez". Zgodbo o dveh parih, ki jim plesni tečaj zamaje ustaljeni ritem, odlikuje dobra igralska zasedba. Jana Zupančič, ki je v filmu zaigrala Tjašo, si je z vlogo, ki je po mnenju žirije "izredna kreacija moderne ženske 21. stoletja" prislužila vesno za najboljšo žensko glavno vlogo. Vesno za najboljšo glavno moško vlogo (žirija letošnje izdaje FSF je letos podelila dve vesni v tej kategoriji) pa si je "z moderno igro", prislužil Uroš Fürst za vlogo Uroša.

Ljubezenska zgodba o ciganskem kralju, ki se odloči postaviti lastno cigansko vas - celovečerni film Šanghaj režiserja Marka Naberšnika, jo je odnesla z vesno za najboljšo žensko stransko vlogo. Marjuta Slamič je z vlogo Phirav Pao po mnenju strokovne žirije ustvarila lik, ki je nepozaben, njena vloga pa zaživi v popolnem diapazonu velike igralke. Film je bil nagrajen še z vesno za najboljšo masko, ki jo je prejela Mirjam Kavčič.

Letošnja izdaja FSF je po mnenju Okorna veliko pokazala predvsem v polju igralskih dosežkov in tehničnega znanja. "Imamo dobre ekipe, dobro tehnično znanje, super igralce. Le filme bi bilo treba delati z energijo, močjo in emocijami," je poudaril Okorn. Tudi zato po njegovi presoji na letošnjem festivalu ne moremo govoriti o absolutnem zmagovalcu.

Žirija pa je kljub vsemu veliko pohvalnih besed namenila prejemniku vesne za najboljši kratki film Nad mestom se dani režiserja Blaža Završnika, ki ga je iz kategorije študentskih filmov celo "povzdignila" v kategorijo kratkih filmov. Kot najboljši študentski film je žirija ocenila film Kekec, tri dni pred poroko režiserja Jake Šuligoja.

Iz dokumentarca Dolge počitnice - zgodba o izbrisanih je dobila vesno.

Za vesne so se prvič letos pomerili tudi dokumentarni filmi. Nagrado za najboljši dokumentarec je prejela življenjska zgodba treh izbrisanih, Dolge počitnice Damjana Kozoleta. Kozole je ob prejemu nagrade poudaril, da si jo deli s protagonisti svojega filma, "ki so imeli toliko poguma, da so stopili pred kamero in mi povedali svoje neverjetne življenjske zgodbe", ter da je "včasih resničnost veliko bolj neverjetna kot je lahko naša filmska domišljija".

"Zdi se mi, da je zadnje dni v zraku nek strah, ali bo slovenski film preživel. Bo, še vse smo preživeli in bomo tudi to," je še zatrdil.

Pri dokumentarcih je žirija posebej omenila dober izbor tem in protagonistov, opozorila pa je, da je bilo v nekaterih primerih zaznati odsotnost koncepta, premajhno selektivnost pri delu z materialom, pomanjkanje uporabe filmskega jezika in pripovedi ter distance do lastnega dela.

Med animiranimi filmi je bil z vesno nagrajen film Pikapolonica hoče odrasti Mihe Knifica.

Nagrado za najboljšo glasbo je prejel kratki film Sto psov Jana Cvitkoviča, glasba je delo Primoža Oberžana.

Letošnja 15. izdaja FSF je postregla s 66 filmi. V štirih dneh filmskih projekcij je festival tako postregel z 32 celovečerci in srednjemetražnimi filmi, 15 kratkimi in 19 študentskimi filmi. V tekmovalnem programu se je potegovalo sedem igranih celovečercev, osem dokumentarnih celovečernih in srednjemetražnih filmov, štirje koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi, 11 kratkih in 13 študijskih filmov.

‹ nazaj