kultura

Smoletova Antigona je tudi danes še kako aktualna

15.4.2014 | 19:00 | Igor Vidmar

Tomislav Jovanović Tokac v predstavi Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Anton Podbevšek Teater je v četrtek s predstavo režiserja Matjaža Bergerja Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone doživel svoj 35. premiero. Predstavo APT tokrat pripravlja v koprodukciji z ljubljansko Dramo. 

"Bedna misel: lépo je, kar je lepó za vse! Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje rože, se sliši karseda vsakdanje: pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre, kot pač že gre. Kdor išče s celim srcem, s célo mrežo svojih žil, kdor se z odprtimi rokami vrže v svet, temu zanesljivo na hrbet pade bič, kdor pa je za lepó nasploh, komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin," je citat iz Smoletove Antigone, ki ga kot mantro skozi vso predstavo pripovedujejo nastopajoči in se prepleta z besedili Marine Abramović, G. W. F. Hegla, Alenke Zupančič, Jacquesa Lacana, Mladena Dolarja, Slavoja Žižka, Alaina Badiouja, Sofokleja in verzi Srečka Kosovela, je misel, s katero Matjaž Berger na svoj način opozori na pomemben problem sodobnega sveta, na grozljivo naklonjenost tistemu drugemu in posledice, ki jih tak odnos do lepega in cekina prinaša svetu in družbi. Iz tega izhaja logična zahteva ustvarjalcev predstave po vnovični vzpostavitvi etičnega kodeksa.

Predstava Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone je nova v nizu predstav novomeškega režiserja Matjaža Bergerja, ki delajo njegov Anton Podbevšek Teater poseben in dragocen, zaradi katerih je APT unikum v slovenskem gledališkem prostoru in zaradi česar je nekdo izmed akterjev na predstavitvi v torek pred četrtkovo premiero izrazil veselje, da tak teater pri nas obstaja.

Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone je spoj filozofske misli in performansa, je značilna Bergerjeva predstava, v kateri režiser gledalcu ne pusti nemoteno slediti zahtevnemu tekstu, ampak ga s sceno in estetiko dogajanja na odru vedno znova odpelje v lastne misli ali pa prisili, da si predstavo ogleda znova in v njej poskuša ujeti neslišano in nevideno.

Priložnosti za prvi ogled predstave Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone ali ponovni prisluh neslišanim mislim v naslednjih dneh ne bo manjkalo. Ponovitve so na sporedu 16. (jutri), 17.,  18., 19., 25. in 26. aprila v Novem mestu, 1. junija pa bo premiera v Ljubljani v Drami.

‹ nazaj